V galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki so nocoj (v torek, 22. januarja) odprli biografsko razstavo o življenju in ustvarjanju pesnice in pisateljice Marije Brenčič Jelen (1919–2000). Razstavo so Vrhničani pripravili ob stoletnici rojstva rojakinje iz vasi Podlipa, ustvarjalke z izjemnim opusom več kot 500 pesmi, ki so izšle v štirih pesniških zbirkah, mnoge pesmi so bile v prejšnjem stoletju objavljene v 35 različnih časopisih. Pisala je tudi prozo, izšli sta dve zbirki črtic: leta 1991 Naših njih nihče več ne orje, leta 1995 pa 63 črtic v knjigi Sedem ključavnic. (več v tiskani številki Družine)

Ob odprtju razstave so Vrhničani pripravili bogat kulturni program. Razstava bo odprta do 10. februarja, štirinajst dni pozneje (22. febraurja) jo bodo odprli še v Podlipi.

Kdo je bila Marija Jelen Brenčič?

Rodila se je 28. januarja 1919 v Podlipi pri Vrhniki, po domače pri Gojerju kot najmlajša od sedmih otrok. Kot je zapisala avtorice razstave Sonja Malovrh je »Marija že zelo zgodaj, ko je komaj znala zlogovati prve črke, sestavljala pesniške rime in jih zlagala v pesmi.« V času odraščanja in mladosti je prebirala Prešernovo in Gregorčičevo poezijo, oba sta imela na njeno ustvarjanje velik vpliv. !Snovala je pesmi z akrostihom, sonetni venec, idilo, gloso … Pesniške misli so se ji rojevale na polju, njivi ali pri hoji, in vse, kar je zapisala, je postalo pesem,« je zapisala Malovrhova. Kot gojenko kmetijsko gospodarske šole na Mali Loki pri Trebnjem jo je literarno spodbujala šolska sestra Hedvika Puntar.

Jeseni 1939 se je poročila z drevesničarjem Antonom Jelenom iz Šentilja pri Velenju, na njihovi šentiljski domačiji pri Klemšet se je zakoncema rodilo devet otrok. Danes so še vsi živi, eden od sinov je duhovnik Janez, najmlajša je šolska sestra s. Vesna, tudi korektorica na uredništvu Družina. Ob otrocih, gospodinjstvu, delu na kmetiji in pomoči v drevesnici je mama Marija, ki so jo vsi otroci vikali, pesnikovanje opuščala. Spet je sedla za pisalni stroj po skoraj pol stoletja premora, v leto 1986 datirajo kratke zgodbe, v katerih je obujala tudi spomine na otroška leta v Podlipi. V večnost je odšla spomladi leta 2000, osem let po moževi smrti.

V bogati literarni zapuščini se spozna čisto in plemenito dušo, skromnost, hrepenenje po lepem, Božjem ...

Na razstavi v vrhniški galeriji je ob fotografijah in besedilu na 18 plakatih predstavljeno njeno življenje in ustvarjanje. Avtorici razstave Sonji Malovrh so gradivo zaupali Marijini sorodniki: "V pregled so mi zaupali njeno bogato literarno zapuščino. Med prebiranjem sem našla časopise, revije, rokopise, tipkopise, pisemsko dokumentacijo, fotografije, letake in drugo, kar dokazuje njeno obširno delo." Urejanja dokumentacije se je Malovrhova, kot je povedala, lotila sistematsko in jo razvrščala po pesmih, zgodbah, objavljenih člankih, katerih avtorica je bila Marija Brenčič Jelen ter člankih, ki so jih o njej objavljali novinarji, literarni kritiki, podatke pa je iskala še v Wikipediji, Narodni in univerzitetni knjižnici Ljubljana, Zgodovinskem arhivu Ljubljana, se o njej pogovarjala z njenimi domačimi, sorodniki in sosedi iz njene rodne Podlipe. "Ob prebiranju sem tako postopoma spoznavala njeno čisto in plemenito dušo, njeno skromnost, hrepenenje po lepem, božjem in čutila njen strah pred neznanim. Prevzelo me je njeno lepo izražanje, spoštovanje do slovenskega jezika, narodna zavest, globoka vera in ponižnost pred Bogom," je povedala Malovrhova in dodala, da je bila Marija Jelen Brenčič kljub obsežnemu delu v vseh letih ustvarjanja samo enkrat nagrajena in to pred 50. leti, ko je kot najboljša sodelavka Kmečkega glasu prejela prvo nagrado za poezijo in prozo. "Ničesar se po njej tudi ne imenuje. Zato sem še toliko bolj prepričana, da je bila odločitev, opozoriti nanjo, ne le pravilna, ampak tudi dolžnost, ki sem jo v sebi čutila,« je dejala Malovrhova na odprtju razstave, ki so jo pripravili Muzejsko društvo Vrhnika, Cankarjeva knjižnica in Zavod Ivana Cankarja Vrhnika.

Odprtja razstave so se udeležili številni Vrhničani in sorodniki Marije Jelen Brenčič, med njimi je bila tudi njena najmlajša hči s. Vesna Jelen.

"Ko boste prebirali pesmi naše mame, naj vam izza oblakov vsakdanjosti posvetijo žarki nebeških napevov tako, kakor pokukajo žarki sonca izza zlato obrobljenih temnih oblakov na nebu, čemur pravijo Jezusova sukna. Mamine pesmi niso raj na zemlji, dvigujejo pa nas kvišku, proti raju," je v nagovoru na odprtju razstave dejala hči Marija.


Odprtja razstave na Vrhniki so se udeležili štirje od devetih Jelenovih otrok, Marijini številni vnuki, pravnuki in drugi sorodniki.


S s. Vesno in njenim bratom Francem je ob koncu prireditve o maminem ustvarjanju poklepetal tudi urednik Družine Boštjan Debevec.

Fotografije: Ksenja Hočevar