»Evropa je po velikosti v svetovnem merilu predzadnja celina, a je v mnogih stoletjih zgodovine ustvarila zavidanja vredno civilizacijo in kulturo. K temu duhovnemu in materialnemu blagostanju je največ prispevalo nekaj ključnih osebnosti, kot denimo Sokrat in njegov učenec Platon, ki sta definirala pojem demokracije in tudi predvidela njegove zlorabe, ter Jezus Kristus, ki nam je zapustil nabor vrednot, brez katerih človeštvo ne bi nikoli preživelo,« je dejala predsednica civilne iniciative Prebudimo Slovenijo Vlasta Doležal Rus.

Predsednica civilne iniciative Prebudimo Slovenijo Vlasta Doležal Rus. FOTO: Tatjana Splichal

Govorci

In prav iz krščanstva izhaja tudi EU, čemur so prikimali tudi vsi sogovorniki v razpravi: nekdanji evropski poslanec Lojze Peterle, nekdanji kandidat za evropskega poslanca dr. Žiga Turk in trije kandidati za evropske poslance na junijskih volitvah: dr. Peter Gregorčič (nosilec liste SLS), Aleš Hojs (SDS) in dr. Vida Čadonič Špelič (NSi).

Danes smo manj evropski

Vstop v EU pred 20 leti je za Slovenijo pomenil zavezati se skupnim vrednotam, pravnemu redu in tudi soodgovornosti za skupen razvoj, danes pa vse skupaj izgleda zelo drugače, je uvodoma poudaril dolgoletni evropski poslanec Lojze Peterle: danes smo manj evropski, bolj razdeljeni in koruptivni, z manj veselja do življenja in smisla za skupno.

Predsednik osamosvojitvene vlade, nekdanji evropski poslanec in zdaj predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Lojze Peterle. FOTO: Tatjana Splichal

Bliže spopadu kot sožitju

»Demokratične tranzicije nismo končali, še mrtvih ne moremo pokopati, kaj šele, da bi se spravili z resnico o preteklosti. Danes imamo vtis, da smo bliže spopadu kot sožitju,« je poudaril Peterle in nadaljeval s samorefleksijo, koliko je k tej sliki prispevala tudi Evropska ljudska stranka (ELS), družina, ki ji v Evropskem parlamentu pripadajo tri slovenske stranke: SDS, NSi in SLS.

Različnost bogati, razdeljenost blokira

Po njegovem je ELS v nekaterih pogledih oslabila svojo identiteto in tako odprla prostor krepitvi političnih sil desno od sebe. Ponovno se je treba vprašati, kaj pomenita dve temeljni ideji očetov EU: spoštovanje človekovega dostojanstva in kaj delati skupaj. Različnost bogati, razdeljenost pa ustavlja in blokira, je opozoril Peterle.

Dr. Žiga Turk, Aleš Hojs, dr. Vida Čadonič Špelič, dr. Peter Gregorčič in Lojze Peterle. FOTO: Tatjana Splichal

Odnos do življenja, resnice in identitete

»Želim si, da ne bi bilo na političnem terenu nikogar, ki se sklicuje na krščanske vrednote, sram njegovega porekla. So stranke v Evropi, ki jim je nerodno izgovoriti besedo krščanstvo,« je zaključil predsednik slovenske osamosvojitvene vlade v želji, da bi se kampanja pred evropskimi volitvami vrtela okrog treh temeljnih pojmov, od katerih je odvisna naša prihodnost: odnosa do življenja, do resnice in do identitete.

Najboljše, kar se nam je zgodilo

EU je najboljše, kar se nam je v zadnjih 25 letih zgodilo, je uvodoma zatrdil drugi govorec, profesor in družbeni analitik dr. Žiga Turk: dobili smo stabilno valuto, gospodarsko smo pospravljeni v »oblazinjeno sobo, kjer lahko delamo velike neumnosti, pa se pri tem zelo ne poškodujemo«, evropski projekt je nekako razširil tudi prostor miru in varnosti.

Nekdanji minister, profesor, politični analitik in avtor knjige Prazniki dr. Žiga Turk. FOTO: Tatjana Splichal

Štirje temelji

Vsaka država ali entiteta, ki se jemlje resno, se mora vprašati o štirih temeljih, ki odločajo o tem, kako vplivna in močna je lahko v svetu, je izpostavil Turk: ali pridela dovolj hrane zase, ali ima dovolj energije zase, ali se demografsko obnavlja in ali ima kolikor toliko urejen sistem upravljanja in vodenja. Evropa eno kljukico lahko naredi: pridela dovolj hrane.

Bruselj je del problema

Po njegovem je Bruselj s storjenimi velikimi napakami pravzaprav del problema, strinjal se je s Peterletovo oceno o ELS. »Imamo Titanik, na katerem orkester igra skladbe o zelenem prehodu, o multikulturalizmu, o združenem premoženjskem evropskem imperiju, o več Evrope in več demokracije,« je plastično pojasnil Žiga Turk.

Okrogla miza je bila v dvorani Matije Tomca v šentviškem Zavodu sv. Stanislava. FOTO: Tatjana Splichal

Bistveno namesto hobi projektov

In če se ne vprašamo resno, ali bo po letošnjih volitvah kakšna sprememba, smo le del tega orkestra in del igre tega, kar se dogaja v ospredju, medtem ko v ozadju stvari tečejo svojo pot, je sklenil nekdanji minister: »Evropa in Bruselj potrebujeta spodbudo, da se Evropska komisija in Evropski svet ukvarjata z bistvenim: z varnostjo, industrijskim razvojem, napredkom; ne pa s hobi projekti, ki se lepo slišijo.«

Evropi spodletelo na treh pomembnih temah

Da je Evropi v zadnjem mandatu pod vodstvom predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen spodletelo zlasti na treh pomembnih temah, je prepričan nosilec liste SLS na evropskih volitvah dr. Peter Gregorčič: podcenila je migracijsko problematiko, brezglavo vztraja pri zelenem prehodu in ni zmogla zagotoviti demokracije in vladavine prava za vse.

Nosilec liste Slovenske ljudske stranke na junijskih volitvah v Evropski parlament dr. Peter Gregorčič. FOTO: Tatjana Splichal

Evropa ponovno zapira meje

»Zbudili smo se v svetu, v katerem Evropa ponovno zapira svoje meje, kar je v temeljnem nasprotju z osnovno idejo EU. Zbudili smo se v svetu, ko hodimo po Ljubljani in nas je strah. Evropa mora imeti zelo striktno ničelno toleranco do ilegalnih migracij. Ravno zaradi vseh pridobitev, ki so tudi posledica razsvetljenstva in naše judovsko-krščanske identitete, ostali svet rine v Evropo,« je dejal Gregorčič.

Velika težava: starost

Ima pa Evropa veliko težavo: starost. Evropa je (in se) stara in nekdo mora za starostnike skrbeti, če pa nimamo lastnih otrok, bomo morali vseeno pristati na migracije, sicer bomo umrli sami in neoskrbljeni. Rešitvi sta po Gregorčičevem mnenju dve: bodisi sami izberemo, kdo naj pride v Evropo, ali pa preprosto začnemo zopet skrbeti za družino in nataliteto.

Evropa je tudi razvila pacifizem do te mere, da nima več vojaške industrije. Prepričan sem, da je konflikt v Izraelu posledica šibke Evrope v vojaškem smislu. (dr. Peter Gregorčič)

Brez vojaške industrije

»Evropa je tudi razvila pacifizem do te mere, da nima več vojaške industrije. Prepričan sem, da je konflikt v Izraelu posledica šibke Evrope v vojaškem smislu. Ko je Putin napadel Ukrajino, se je Evropa združila proti Rusiji. Pomagale so nam ZDA, ki pa so bistveno bolj povezane z Izraelom kot z Ukrajino, in konflikt v Izraelu pomeni, da bodo svoje sile usmerile tja. Evropa pa nemočna, brez vojaške industrije, ne bo mogla sodelovati v vojni v Ukrajini,« je drzno zatrdil Gregorčič.

Zdrava kmečka pamet

Sam ne zanika podnebnih sprememb, brezglavo vztrajanje pri zelenem prehodu pa pomeni, da bo Evropa zopet lačna, saj uničuje slovenskega in evropskega kmeta. Evropska ideologija je šla z vztrajanjem pri zeleni ideologiji predaleč, tudi slovenska politika po njegovem nima nobene vizije glede kmetijstva, sam se zato zavzema, da bi v politiko najprej vrnili zdravo kmečko pamet.

Imamo Titanik, na katerem orkester igra skladbe o zelenem prehodu, o multikulturalizmu, o združenem premoženjskem evropskem imperiju, o več Evrope in več demokracije. (dr. Žiga Turk)

Referendum o jedrski elektrarni

Sam kot fizik prihodnost vidi v jedrski energiji, človeštvo po njegovem trenutno nima boljše tehnologije, ki bi zagotavljala stabilnejšo in cenejšo oskrbo z energijo. Zato so v SLS tudi odprli peticijo, da bi skupaj z volitvami v Evropski parlament izvedli še referendum o izgradnji drugega bloka Jedrske elektrarne Krško, je še poudaril dr. Peter Gregorčič.

ELS močno zašla

Tudi kandidat SDS na evropskih volitvah Aleš Hojs se je strinjal, da je ELS v minulih dveh, treh mandatih na evropskem parketu močno zašla, saj so njeni ljudje, odmaknjeni od realnega sveta, oblikovali koalicije, za katere so vedeli, da znotraj Evropskega parlamenta ne bodo imele večine, in sodelovali s socialisti in z liberalci. Po njegovem je prvi cilj sestaviti parlament, v katerem ne bo treba pod vsako silo sodelovati z njimi.

Kandidat Slovenske demokratske stranke na letošnjih evropskih volitvah Aleš Hojs. FOTO: Tatjana Splichal

Ne podcenjuje volilnega telesa

Hojs je, v nasprotju z Gregorčičem, prepričan, da bi bil referendum o Jedrski elektrarni Krško istočasno z evropskimi volitvami, nesmiseln. »Zakaj? Ker ne podcenjujem slovenskega volilnega telesa in ker vem, kaj se je dogajalo v času covida, ko so se razbohotile stranke, ki so trdile, da je cepivo zarota in da covida sploh ni. In predstavljajte si, da taka stranka tekmuje na evropskih volitvah sočasno z referendumom.«

Nastala bi zelena stranka

Hojs verjame, da bi se do referenduma (in hkrati evropskih volitev) vzpostavila zelena stranka, ki bi trdila, da je jedrska energija najnevarnejša, da v Krškem ljudje umirajo zaradi elektrarne, zato ne vidi prav nobenega razloga, da bi takim grupacijam neosveščeni volivci dopustili, da skozi referendumske teme pridejo v Evropski parlament.

Ne nasedajmo na krilatice, da manjša ko bo volilna udeležba, bolje bo za desnico. Spravimo na volitve vse, ki smo jih spravili na predlanske državnozborske volitve, pa še koga zraven, in povečajmo volilno udeležbo! (Aleš Hojs)

Verjame v novo zmago

Po Hojsovem prepričanju zato, ker bodo tri slovenske desnosredinske stranke, tudi članice iste evropske družine (ELS), nastopale samostojno in brez skupnih list, ne bodo izgubile evropskega poslanca, ravno nasprotno: verjame, da bodo lahko zmagovalke tudi na letošnjih volitvah, kakor so bile že na vseh dosedanjih.

Povečati volilno udeležbo

»Zavedajmo se, da Evropa ni daleč. Pomembno je, kaj vse nam prinaša, saj se realno odraža v naših življenjih. Ne nasedajmo na krilatice, da manjša ko bo volilna udeležba, bolje bo za desnico. Spravimo na volitve vse, ki smo jih spravili na predlanske državnozborske volitve, pa še koga zraven, in povečajmo volilno udeležbo!« poziva nekdanji notranji minister.

Kandidatka Nove Slovenije na junijskih volitvah v Evropski parlament dr. Vida Čadonič Špelič. FOTO: Tatjana Splichal

Doma ena sama žalost

Kandidatka NSi dr. Vida Čadonič Špelič se, enako kot stranka, veseli evropskih volitev, saj je po njenem na domačem političnem parketu ena sama žalost; predčasnih volitev ne bo, vlada sama sebe ne bo ukinila; ostane nam torej iti čim številneje na junijske volitve in izvoliti ljudi, ki znajo in si upajo jasno in glasno povedati svoje stališče in stališče svoje stranke.

Kmet je razredni sovražnik te vlade

Sama bo – kot najstarejša na listi – kandidirala, ker želi opozoriti zlasti na področje, ki ji je zelo pri srcu in s katerim se ukvarja že domala vse življenje – kmetijstvo. »Slovenski kmet je postal razredni sovražnik te vlade, kar me res boli. Tudi vsi evropski kmetje so na nogah in prav imajo,« je poudarila in dodala, da denar ni več tisto, kar bo kmeta ohranilo.

Zelo pa mi je žal tudi, ker res ni več čutiti, da je Evropa krščanska in je nastala na temelju krščanskih vrednot. Zdaj je dovoljeno vse in če bo Evropa nadaljevala po tej poti, bo izgubila svojo identiteto. (dr. Vida Čadonič Špelič)

Ne na račun kmeta

Kmet hoče kmetovati na svoji zemlji in to mu z okoljskimi predpisi onemogočajo tako v Evropi kot v Sloveniji in proti temu, je opozorila, se je treba boriti. Nihče ne zanika, da bo treba tudi v kmetijstvu preiti na zeleni prehod, a ne na račun kmeta. Če ne bomo omogočili slovenskemu in evropskemu kmetu, da bo prideloval hrano na svoji zemlji, bomo odvisni od tretjih držav.

Ni več čutiti, da je Evropa krščanska

»Zelo pa mi je žal tudi, ker res ni več čutiti, da je Evropa krščanska in je nastala na temelju krščanskih vrednot. Zdaj je dovoljeno vse in če bo Evropa nadaljevala po tej poti, bo izgubila svojo identiteto. Zato se moramo truditi ohraniti evropski način življenja, sicer ne bomo mogli več govoriti o Evropi,« je zatrdila dr. Vida Čadonič Špelič.

Posvet je izpeljala civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo. FOTO: Tatjana Splichal

Spremeniti odnos do ilegalnih migracij

In se vprašala še, mar bomo to dovolili, ker ne znamo ustaviti migrantov. Ker bi sprejeli vse in ker so pri nas dobrodošli tisti z dokumenti in oni brez njih. »Je varnost vrednota? Varnost in migracije so močno povezane. Kaj se dogaja po evropskih mestih? Kaj se dogaja v Ljubljani, na Viču? Temu bo treba enkrat za vselej reči ne! Evropa bo morala spremeniti odnos do ilegalnih migracij,« je dodala.

Zresnjena Evropa

Kakšno tekmo torej pričakovati? »Želim si, da bi se Evropa zresnila, in upam, da bomo iz Slovenije v Evropski parlament dobili poslance, ki bodo k temu prispevali. Želim si, da bi bila kampanja o resničnih problemih Evrope: o varnosti, migracijah, energiji, geopolitiki, industrijski moči; ne pa o zelenih prehodih in o več Evrope,« izpostavlja dr. Žiga Turk.

Želim si, da ne bi bilo na političnem terenu nikogar, ki se sklicuje na krščanske vrednote, sram njegovega porekla. So stranke v Evropi, ki jim je nerodno izgovoriti besedo 'krščanstvo'. (Lojze Peterle)