Vsak starš si želi, da bi bil njegov otrok priljubljen med vrstniki in imel veliko prijateljev. Otrokova temeljna čustvena potreba je, da se počuti sprejetega tako v družini kot tudi med vrstniki in da nekateri vrstniški odnosi sčasoma postanejo trajnejši in globlji, da prerastejo v prijateljstvo.

Žal pa nekateri otroci težje navezujejo stike in se težje vključujejo v skupino. Nekateri nimajo niti enega prijatelja in so osamljeni. To je tako za otroka kot starše lahko zelo boleče.

Zakaj moj otrok nima prijateljev?

Razlogi, zakaj nekateri otroci težje najdejo prijatelje so lahko različni. Pogledali si bomo samo najpogostejše.

• Osebnost otroka – otrok je lahko introvertiran, kar pomeni, da ga obilica socialnih stikov utruja in mu predstavlja stres. Tak otrok se raje igra sam in zaradi tega ne doživlja stiske. Komunikacijo z vrstniki vzpostavlja takrat, ko začuti potrebo po tem. Otrok je lahko tudi sramežljiv in potrebuje več časa in spodbude, da se vključi v skupino. Za sramežljivostjo se pogosto skriva otrokov strah, da ni dovolj dober in da ga bodo drugi ne bodo sprejeli.
• Slabše razvite socialne veščine. Nekateri otroci imajo slabše razvite socialne veščine in so zaradi tega manj spretni pri navezovanju stikov, graditvi in vzdrževanju prijateljskih odnosov. Ne vedo, kako bi začeli pogovor, kako bi se pridružili igri, kako izraziti svoje potrebe, upoštevati potrebe drugh, reševati spore ipd.
• Drugačnost otroka. Če je otrok na kateremkoli področju poseben ali drugačen, mu ta drugačnost lahko otežuje stike z vrstniki. Tako kot odrasli se tudi otroci težje soočajo z drugačnostjo, pa naj bo to kulturna drugačnost, poseben videz, bolezen ali invalidnost, težave na področju čustvovanja in vedenja ali druge posebnosti otroka.

Spodbujajmo svoje otroke k socializiranju. FOTO: Pexels

Kako lahko pomagam svojemu otroku, ki nima prijateljev ali je osamljen?

• Omogočite otroku varen prostor, da izrazi svoje občutke, svojo stisko. Kako se počuti v razredu ali drugi skupini? Kaj pogreša? Kaj mu je težko? Kaj bi si želel, da bi bilo v teh odnosih drugače? Dajte potrditev njegovim čustvom, pokažite empatijo in sočutno sprejemanje. Tudi če vas to, kar vam otrok pove, skrbi in spravlja v stisko, tega ne pokažite pred njim, saj bo lahko doživljal, da on povzroča vašo zaskrbljenost. O tem, kar vas bremeni, se pogovorite s strokovnjakom ali drugo odraslo osebo, ki ji zaupate.
• Če je slabše vključen v razredu, o tem spregovorite z učiteljico. Učiteljica mi lahko na čuteč in spreten način pomaga pri vključevanju v igro in druge skupinske aktivnosti z vrstniki.
• Vključite ga v aktivnosti, ki ga zanimajo. Ne dovolite, da se otrok v prostem času zapira v svojo sobo. Izhajajte iz njegovih interesov, npr. športnih ali umetniških, in skupaj izberite primerno dejavnost. Tam bo počel stvari, ki ga zanimajo in bo zato bolj sproščen, obenem pa se bo srečeval z otroki, ki imajo podobne interese. Možnost odpiranja skupne teme mu bo olajšala vzpostavljanje stikov.
• Spodbudite ga, da v stikih da pobudo. Čeprav mu je težko, ga opogumite, da npr. sošolca po pouku povabi k sebi domov, da bi se skupaj igrala, ali da povabi sošolce na svoj rojstni dan ipd. Pogovorite se o vzajemnosti v odnosih: če bo on prijazen in bo povabil druge, je večja verjetnost, da se bodo tudi drugi do njega enako obnašali. Če doživi kakšno zavrnitev, ga poučite, da so zavrnitve običajen del medosebnih odnosov, da se iz njih učimo in postajamo močnejši. Spodbudite ga, da ne obupa in naslednjič povabi nekoga drugega ali pa si izmisli neko novo pobudo za skupno dejavnost z vrstniki (npr. ogled filma, lutkovne predstave, večer družabnih iger ipd.).
• Če ima otrok šibko razvite socialne veščine, ga v šoli ali drugi ustanovi vključite v skupino ali na tečaj za učenje socialnih veščin. Tam se bo pod strokovnih vodstvom in z drugimi otroki učil osnovnih socialnih veščin, kot so pričenjanje pogovora, izražanje svojih čustev in potreb, prepoznavanje in empatično vživljanje v čustva drugih, poslušanje drugih, sodelovanje, nudenje pomoči, reševanje konfliktov ... Socialnih veščin se lahko učite tudi doma preko igre vlog ali igre z lutkami.

Obdobje odraščanja je polno lepih trenutkov, a tudi izzivov in preizkušenj, ko se otrok sooča s svojimi omejitvami, neugodnimi odzivi okolice in drugimi frustracijami. Ena od takšnih izkušenj je lahko tudi nesprejetost med vrstniki in osamljenost. 

Pomembno je, da smo odrasli v takih trenutkih otroku stabilna čustvena opora, pozitiven zgled in spodbuda, da se ne zapre, ampak sprejme pomoč ter ohrani iniciativnost in upanje, h katerima nas nagovarja tudi Božja beseda: “Prosíte in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo! Kajti vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo.” (Mt 7,7-8)

Članek je bil objavljen v februarski številki Mavrice. Nanjo se lahko naročite v naši spletni trgovini. Hvala, ker z nakupom podpirate nastajanje kakovostnih katoliških vsebin za otroke in starše!