Tečejo zadnji tedni šolskega leta, ko učenci in dijaki veselo odštevajo dneve do počitnic, nekateri izmed njih pa žalostno in s cmokom v grlu pričakujejo zaključne ocene, ki bodo pokazale, ali se bo učenje nadaljevalo tudi v poletnih počitnicah. Kako se spoprijeti s stresom in izzivi, ki jih prinesejo popravni izpiti, smo se pogovarjali z Nino Oblak.

Kaj se dogaja v čustvenem svetu otroka ali mladostnika, ki se srečuje z dejstvom, da ga čaka popravni izpit?

V mladostnikovem čustvenem doživljanju se ob takšni situaciji prepletajo razočaranje, sram, strah, jeza, žalost, krivica ... gre namreč skozi proces žalovanja. Na zunaj je lahko zelo zaskrbljen ali malodušen, lahko se v stiski zateče k staršem, vrstnikom ali pa k različnim substancam, lahko hitro naredi načrt ali pa se počuti izgubljen.

Mladostnik se lahko počuti nerazumljen, poleg tega pa je v tem obdobju tudi že dodobra utrujen – negativna zaključena ocena je le zaključno dejanje poti, na kateri je doživel kar nekaj neuspehov, ne glede na to, koliko energije je vložil.

Na tej točki se mu lahko zdi, da je konec sveta, saj nima vpogleda, da bo že čez nekaj let uvidel, da je to zgolj ena izmed mnogo zahtevnejših situacij, ki jih bo še doživel in zmogel v življenju.

Nina Oblak je zakonska in družinska terapevtka, ki deluje pod okriljem zavoda Korak psihoterapija. V svoji klinični praksi se srečuje tudi z najstniki in mladimi na pragu odraslosti. V zasebnem življenju je žena in mama. FOTO: Matic Oblak

Kako lahko starši in drugi bližnji otroka v situaciji, ko se sooča z dejstvom, da bo treba opravljati popravni izpit, najbolje podprejo in kaj bi jim odsvetovali?

Hkrati tudi starši doživljajo svoj proces žalovanja in raznolik spekter občutij, ki vodijo njihov odziv. Ker so mladostniki zaradi še nepolne razvitosti možganov pogosto neopremljeni za soočanje s takšnimi stiskami, je pomembno, da starši naredijo prostor za mladostnika, to pa lahko naredijo šele, ko so odstrli svoja predhodna prepričanja in razočaranja. Takrat zmorejo popravni izpit vzeti kot informacijo, da se z otrokom nekaj dogaja in je to njihov klic po bližini in stiku. Mladostniku podporno je tudi, da se starša uskladita glede odziva in podpore, predvsem pri družinah, kjer vsi ne živijo skupaj.

Pomembno je, da naredimo razmejitev – neuspeh je le nekaj, kar se mu je zgodilo in ga kot osebo ne definira. Naj učenje za popravni izpit ne bo nekaj sramotnega za družino, in naj z drugimi o tem govorijo na način, ki je do otrokove stiske spoštljiv. Soočenje s popravnim izpitom je hkrati pomemben poligon, skozi katerega se bo najstnik učil spopadanja z neuspehi.

Kakšne oblike podpore pa bodo otroku koristile v času pripravljanja na popravni izpit?

Starši naj se z mladostnikom veliko pogovarjajo, kaj doživlja, kaj on meni, da je pripeljalo do situacije, in kakšne možne naslednje korake vidi. Naj mu pomagajo zastaviti realna pričakovanja, cilj je napredek in ne popolnost. Vsekakor naj se starši odzovejo brez sramotenja, groženj in kazni, naj mu predstavijo posledice, ki so logične (kaj to pomeni za vpis na srednjo šolo, ponavljanje letnika, morebiten prepis …).

Pomembno je, da pri učenju čuti podporo, spodbudo in je učno okolje pozitivno. Morda potrebuje učno pomoč (sošolca, učitelja, inštruktorja …) ali pomoč pri organizaciji dneva (čas za spanje, prehrana in gibanje ter strukturiran čas za učenje). Doživljanje težkih čustev lahko negativno vpliva na posameznikovo pozornost, spomin in druge miselne procese, zato naj bodo starši tisti, ki nudijo varnost.

Ko bo popravni izpit opravljen, pa bo čas za refleksijo …

Najprej naj bo čas za praznovanje! Da, tudi opravljen popravni izpit je treba praznovati, tudi dvojko. Ker je to uspeh in napredek za mladostnika. Nato sledi refleksija, zakaj je do tega sploh prišlo ter predvsem načrt, kako bomo drugo leto postopali, da se ne znajde v enaki situaciji.

Tudi opravljen popravni izpit je treba praznovati, tudi dvojko. Ker je to za mladostnika napredek in uspeh.

Pomembno je, da prepoznamo, kje ima mladostnik primanjkljaje in ga na teh področjih podpremo. In ker ne želimo, da se celo leto ukvarja le s svojimi šibkimi področji, je ključno, da prepoznamo njegova močna področja in mu damo možnost, da jih razvija. Ko bo na svojih močnih področjih doživljal uspehe, se bo lažje soočil tudi z izzivi.

Bistveno je, da se starši zanimajo za mladostnika skozi vse leto in prek odnosa spremljajo tudi njegov učni uspeh. Predvsem v osnovnih šolah je pomembno, da imajo starši stik tudi z učiteljem in v načrt vključijo tudi njega.

Članek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina (22/2024). 

Ni nujno vzrok neznanje ali nesposobnost učenja, popravni izpit je lahko klic po pozornosti.

Vedno, ko se mladostnik znajde v takšni stiski, gre za klic po stiku oz. odnosu, zato je pomembno, da starši dajo pozornost njegovim akutnim čustvenim potrebam, hkrati pa veliko časa namenijo pogovoru, v katerem naj prisluhnejo, kaj mladostnik doživlja v svojem svetu – v šoli, med vrstniki, interesnimi dejavnostmi, in se vprašajo tudi, kaj vse je v zadnjem obdobju doživela družina … Morda pa je tam ostalo kaj nenaslovljenega, kar išče svojo pot do pomiritve. Ob tem je običajno, da mladostnik odklanja zanimanje starša, saj bo preverjal, ali bo ob njem ne glede na vse – zato je pomembno, da vztraja ob njem.