Moj mali prvošolček!
Moj mali prvošolček!
Konec poletja odnaša prve liste z oreha na našem dvorišču. Od letošnje jeseni naprej se boš tudi ti vsako jutro odpeljal izpod te krošnje. Za mamo, ki svojih otrok ni dala v vrtec, ker jim je hotela podaljšati otroško svobodo, je prvi september kar sprememba.
Gledam te s šolsko torbo, ki ti je nisem smela pomagati izbrati. Ta škatlasti pokrov mi res ni všeč, toda to so že odločitve, ki jih moram prepustiti tebi. Tudi moja šolska torba je težka. V njej so vprašanja in dvomi, ali te spuščam v dobre roke. Čeprav si že velik, si tudi še majhen. To ve mama vsakega prvošolca. Zelo je pomembno, kdo te bo vzgajal. V otroški spomin se odtisne največ.
Molim za ustvarjalne in tople učitelje. Naj opazijo tvoje potenciale in ti pomagajo tam, kjer smo ti predali šibkost in negotovost.
Molim za šolo, dobro učno gradivo in knjige, za modre odločitve ravnateljev.
Dovolim ti v svet, mali moj. Privoščim ti učenje življenja tudi v skupnosti zunaj doma. Škoda, da ste razdeljeni v razrede po starosti. Jaz sem v prvih letih hodila v šolo, kjer je ena učiteljica učila več razredov hkrati. To so bili najlepši šolski časi. Različno stari otroci med seboj nismo mogli tako izrazito tekmovati. Hitro smo začutili, kdo mora komu pomagati.
Ko gledam mlade, motivirane učitelje z bolj svežimi pristopi k otroški radovednosti in rast majhnih novih zasebnih šol, mi je včasih težko, da v javni sistem spremembe kapljajo tako počasi. Naj v učni načrt spet pride več poklicnih in praktičnih znanj. Pipe v kopalnici se ne da popraviti s klikom na ekran ali z listanjem knjige. Zaradi domačih nalog nikakor ne sme zmanjkati časa za to, da boš še vedno zlagal posodo iz stroja in obešal svoje perilo.
Želim te obvarovati pred prezgodnjo intelektualizacijo. Naj učitelji ne urijo le tvojih možganov, ampak vse tvoje mlade moči. Naj se učijo tudi tvoje roke, noge, celo telo … Imejte vrt na šolskem dvorišču, pojdite v gozd telovadit, na polje pomagat kmetu …
Želim si, da bi bila vaša učilnica čim manj ločena od sveta zunaj. Učenje o svetu ti brez izkušnje ne more zlesti pod kožo. Tega, kar si se naučil v blatu pred hišo in v reki pod cesto, ne boš nikoli pozabil. Bodite čim več zunaj. Naravni materiali rodijo najboljše podjetnike in umetnike.
Za mamo, ki svojih otrok ni dala v vrtec, je prvi september kar sprememba.
Igrajte se. Ni bolj preverjene učne metode. Nikar ne pozabite, katera učna snov je najbolj pomembna: odnosi s sošolci.
Naj čuvajo tvojega duha. So koščki tvoje duše, kamor nihče ne sme imeti vstopa. So teme, s katerimi se nikakor še ne smeš srečati.
Želim si, da si med sošolci najdeš kakšnega dobrega kompanjona – pravega fantovskega prijatelja. Rada bi tudi med učitelji videla več moških. Moški vzor, glas in nastop delujejo drugače. V šole načrtno spet več moških pedagogov! Mame fantov si to želimo.
Hvala za šolo in učitelje, da lahko jaz ostanem mama, tista s toplim kosilom in velikim objemom. Ali bi šolala otroke doma? Bi, ampak ne v zaprti hiši s štirimi mulci. Bi na način, da se več staršev poveže skupaj. Zaenkrat pa upam, da bo čas, ki ga imamo vsak zase, prinesel med nas svež veter. Mali moj, ne prelagam svoje odgovornosti za tvoje šolanje na druge. Samo dovolim, da te oblikuje tudi širše okolje. Poskusila bom čim bolje bedeti nad tem, kako to počne. Darujem ti izkušnje na avtobusu, med odmori, na igrišču, športnih dneh in v klopeh …
Mirnejša sem, ker gre s tabo tudi starejša sestrica. Zmeraj boš vedel, da je v sosednjem razredu košček tvojega doma. Meni doma ostajata še dva manjša razbojnika in vesela sem novega časa samo z njima. Na skrivaj si obetam tudi kakšno minuto več ob kavi ali pod tušem. Da si naravnam misli na svojo novo vlogo – mamo dveh šolarjev.