Ne vem Ti imena in nebeškega naslova, sicer pa štejem, da to ni potrebno, saj si vselej, ko je potreba za to, ob meni in skrbiš, da se mi ne zgodi nič hudega, ali vsaj ne najhujšega. To počneš že od mojih malih nog, vsaj, odkar se spominjam, torej vsaj že skozi osemdeset let. Res je, da se vsaj v zadnjih letih tudi jaz spomnim nate skoraj vsako jutro, vendar še vedno nisem Tebi tako zvest, kot si Ti meni v mojih težavah, ob katerih sem Te tako pogosto začutil ob sebi in doživel, kako mi pomagaš.

Na primer tedaj, ko me je, z avtom vred, udaril vlak in me vrtel okrog stebra, na katerega se spušča zapornica, tako da sem bil po končanem dogodku z avtom obrnjen v isto smer, kot pred njim, le da sem bil na drugi strani istega stebra, avto pa je bil okoli in okoli ves olupljen. Meni tudi klobuk ni padel z glave.

Ali takrat, ko sem se od hitrosti skoraj 100 km/h po zdrsu s ceste po dobrih 50 metrih ustavil v hruški tako, da je bila tablica oblikovana v obliki črke U, men...