Hanzi Filipič, urednik Koledarja. FOTO: Ivo Žajdela

Koledar 2025 prinaša sveženj zanimivega branja iz Koroške, Slovenije in krajev, kjer živijo Slovenci. V prvem delu Koroška so objavili štiri prispevke: lavdacijo ob podelitvi 45. Tischlerjeve nagrade Karlu Smolleju (Marijan Pipp), o župnijah Ruda, Grebinj in Grebinjski Klošter piše Mateja Riher, o Lihardi na Kamnu v Podjuni (velika mati južne Koroške) Jože Till, o obirskem narečju Herta Maurer Lausegger, o zgodovinskem slovenskem prosvetnem društvu Edinost v Šenttomažu Bojan Schnabl, obširno ob 70-letnici člena 7 (aktualen, obsoleten, izpolnjen, izpodrinjen?) pa Rudi Vouk.

O celovški jezuitski rezidenci

V razdelku Iz zgodovine so objavili tri prispevke: o celovški jezuitski rezidenci kot mestu omike in znanosti za koroške Slovence piše Werner Drobesch, o samostanu na jugu Nemčije (St. Erentraud, Kellenried) kot koroškem in slovenskem spominskem kraju Peter Wiesflecker, o rimskem govedu v času okoli leta 220 pa Franz Glaser.

V razdelku Človek, zdravje in narava so objavili tri prispevke: o vremenu, podnebju in posegih v naravne vire piše Reinhold Jannach, o koži in tem kako pomembno jo je ščititi, saj ona ščiti nas Lidija Domej, o obnovi gozda v okviru podnebnih sprememb (poguba ali nov začetek) pa Marjan David.

Knjižni dar celovške Mohorjeve so v Ljubljani predstavili 14. novembra 2024: od leve urednika Adrian Kert in Hanzi Filipič ter Tine Golež, avtor romana Več kot stoletje in pol. FOTO: Ivo Žajdela

Župnijska cerkev sv. Jakoba v Bilčovsu

V razdelku Pisano branje so objavili šest prispevkov: Stefan Feinig je napisal prispevek z naslovom Pobežno gibanje, Franc Križnar Prešernove sledi na Dunaju in balada Povodni mož, Iztok Ilich 250 let osrednje slovenske knjižnice v Ljubljani, Gorazd Živkovič Bilčovska cerkev ter Novo najdišče v Kotmari vasi, David Kraner pa Kolesje strojev in pedagoška modrost.

V razdelku Znamenite osebnosti so objavili tri prispevke: 130. obletnica rojstva glasbenika Antona Jobsta, rojaka z Zilje (Martina Piko Rustia), Ob 140. obletnici rojstva Jakoba Špicarja (Jure Sinobad), Narodno zaveden Ziljan Vinko Möderndorfer, ob 130. obletnici rojstva (Martina Piko Rustia).

Hanzi Filipič je objavil zapis ob smrti dr. Antona Korena, ki je 40 let opravljal vodilne funkcije v Mohorjevi. Karl Kren je predstavil Forum Slovenicum v Celovcu, ki je nastal iz Provincialne hiše.

Pratika 2025 o Primožu Trubarju v Nemčiji

Pratika 2025 ponuja tematsko pester izbor prispevkov. Uvodnemu koledarskemu delu sledijo prispevki iz sveta kulture, duhovnosti, vere, družbe, literature, dogodkov in obletnic, zgodovine, zdravja in narave. Gre za krajše prispevke: Skrivnostno izročilo Slovenjega Šmihela (Bojan Schnabl), Slovenji Plajberk in rudarstvo, »Z očetom« čez Ljubelj, o Jožetu Stanoniku (Tončka stanonik), Josip Pelikan, fotograf, ki se je zapisal v zgodovino (Iztok Ilich), Valentin Oman – 90-letnik (J. S.), Znameniti križevi poti, Slovenski Gradec (gre za štajersko prestolnico Graz), Domačija (kmečka hiša po narečnem zapisu Josipa Šašla v Narodnem blagu iz Roža),

Krofi, krapi, flancati, Čudeži, ki padajo z neba (snežinke), »Štrki« na poti (o štorkljah), Navadni netresk (Kata Laštro), Uničevalec otroštva, pametni telefon, Ščitnica – življenjsko pomembna žleza, Božično veselje.

Tine Golež z romanom Več kot stoletje in pol. FOTO: Ivo Žajdela

V Večernicah so izdali roman Tineta Goleža Več kot stoletje in pol

V Večernicah so izdali roman Tineta Goleža Več kot stoletje in pol. Avtor je svoj zgodovinsko-literarni prvenec spletel okoli rodbine, ki ima svoje korenine in življenjski prostor na stičišču Kranjske in Koroške. Težišče dogajanja leži na Koroškem, v Beli in (Železni) Kapli. Osebe, ki jih avtor opisuje, so dejansko živele. Zanje sta značilni vera in porajajoča se slovenska narodna zavednost. Družine, med seboj sorodstveno povezane, spremljamo od časov podložništva do razpada večnarodne habsburške monarhije, od časov Marije Terezije do narodnostnega konflikta po prvi svetovni vojni, s koroškim plebiscitom. Doživele so gospodarski vzpon in v malem sooblikovale zgodovinski razvoj v svojem življenjskem prostoru.

Skozi poldrugo stoletje se je spreminjal tudi jezik

Mateja Gomboc, prof. slovenščine in pisateljica, je o romanu zapisala: Skozi poldrugo stoletje se je spreminjal tudi jezik, kar pisatelj v knjigi spretno ponazori. Liki govorijo sprva v jeziku, ki bi ga danes označili za arhaičnega, tako po izboru besed, kot po skladnji in onikanju odraslih ... Po izrazito patriarhalnem 19. stoletju, v katerem sta akterja oče in sin, spremljamo pot vnukinje, ki je avtorjeva babica. Tako v ospredje stopi ženska protagonistka – sprva deklica, nato dekle, dokler se kot mlada ženska po zgodovinsko burnih letih ne poroči (1921). Z njeno poroko se zgodba rodbine Mubi za nas, radovedne bralce, zaključi.

Tine Golež, roman Več kot stoletje in pol – infoTine Golež je ob izdaji romana Več kot stoletje in pol pripravil tudi priložnostno razstavo o rodbini Mubi. FOTO: Ivo Žajdela

1/7