^»Bil sem musliman, in to ponosen musliman. Ljubil sem islam. Nisem bil nekdo, ki se bo spreobrnil. Nisem iskal ljubezni. Nisem iskal pomoči,« je Nabeel Qureshi (rojen leta 1983) lani spregovoril množici kristjanov, ki so se zbrali na velikem verskem srečanju v Washingtonu. Kot študent se je ta pakistanski Američan veliko pogovarjal s prijateljem, ki je bil evangeljski kristjan. »Debatirala sva, izzival sem ga. Rekel sem mu, da Sveto pismo ni zanesljivo. Da Sveta Trojica nima smisla. A štiri leta kasneje sem spoznal, da je krščansko sporočilo resnično,« je povedal.

Svoje spreobrnjenje je opisal v knjigi Razumeti islam in džihad, še bolj podrobno pa v knjigi Iskal sem Alaha in našel Jezusa (Seeking Allah, finding Jesus; še ni prevedena v slovenščino). Njegov prijatelj David, s katerim sta tako zavzeto debatirala, ga ni samo spodbudil k študiju Svetega pisma in krščanskega izročila, pač pa ga je izzval, da se je zavzeto lotil tudi študija islama. In prav to je zamajalo njegovo vero v Mohameda.

Soočenje z grenko resnico

»Vse, kar sem vedel o Mohamedu, sem izvedel od imamov in staršev, ne pa iz zgodovinskih virov samih. Ko sem se končno posvetil branju izvirnih besedil, sem ugotovil, da Mohamed ni bil takšen, kot sem si ga predstavljal. Strani njegovih zgodnjih življenjepisov so prežete z nasiljem in čutnostjo,« je zapisal v nekem pričevanju. V knjigi Razumeti islam in džihad piše: »V islamu je ogromno nasilja, celo v samih temeljih vere, in to nasilje ni samo obrambno. Prav nasprotno, če so izročila o preroku islama kakor koli verodostojna, potem islam poveličuje nasilni džihad verjetno bolj kot katero koli drugo dejavnost, ki jo utegne opravljati musliman.« Nabeel Qureshi je ob soočenju s to resnico spoznal, da stoji pred razpotjem. Prva možnost je bila, da ostane miroljuben musliman in se ne meni za preroka, a ta možnost zanj ni bila vredna upoštevanja. Druga možnost je bila, da se islamu podredi in se radikalizira, tretja možnost pa je bila, da zapusti svojo vero.

Radikalizacija muslimanov, ki so se iz miroljubnih državljanov zahodnih držav spremenili v džihadiste, in številni teroristični napadi po vsem svetu so spodbudili nastanek knjige, ki je pravkar izšla pri založbi Družina. Qureshi v njej zagovarja, da je džihad sestavni del islama in da je vrnitev k temeljem izročila eden od glavnih razlogov za odhod muslimanov med mudžahidine. Priznava, da na to odločitev vplivajo tudi osebni dejavniki, kot je iskanje identitete ali politični dejavniki, na primer odgovor na zatiranje, a poudarja, da je potrebno vedeti, da islam v svojem bistvu nasilje zapoveduje. Kljub temu je zapisal tudi: »Narobe je slikati vse muslimane z istim čopičem; nanje moramo gledati kot na posameznike, od katerih bi ogromna večina rada zgolj živela svoje življenje, skrbela za družine in mirno častila Boga.«

Najtežja odločitev v življenju

Razočaran nad islamom in vznemirjen zaradi krščanstva je mladi Nabeel potreboval konkretne odgovore. Redno je pričel moliti: »Povej mi, kdo si, Bog! Če si Alah, mi pokaži, kako naj verujem vate! Če si Jezus, mi povej!« Muslimani pričakujejo, da jim bo Bog spregovoril po sanjah in videnjih, in tako se je zgodilo tudi Nabeelu. V sanjah je stal pred ozkimi vrati in gledal ljudi, kako hodijo skoznje, notri pa je bila svatba; želel je vstopiti, a ni mogel, ker še ni prejel Davidovega vabila na poroko. Ko je zatem v Svetem pismu prebral priliko o ozkih vratih (Lk 13,22), je vedel, da mu je Bog razodel resnico.

Kljub temu še ni zmogel »stopiti skozi ozka vrata« – zapustiti islam in postati kristjan. »Kako bi lahko izdal družino, po vsem, kar so storili zame? Če bi postal kristjan, ne bi samo izgubil vseh vezi z muslimansko skupnostjo, tudi moja družina bi izgubila čast. Moja odločitev ne bi uničila samo mene, pač pa tudi mojo družino,« je povedal. Kot je večkrat povedal, je bila to najtežja odločitev v njegovem življenju.

Radikalna iskrenost

Nabeel Qureshi je radikalno iskren. Ko se je soočil z resnico, je lahko šel samo po poti odklona od islama v krščanstvo. To se je zgodilo pred dvanajstimi leti. Doštudiral je teologijo, na univerzi v Oxfordu piše doktorat o Novi zavezi. Predaval je že na več kot sto univerzah, v časopisih objavlja komentarje v zvezi z aktualnimi dogodki, njegova najnovejša knjiga je izšla avgusta. Po njegovem mnenju je ključno, da naša družba razume muslimane in spoznava islam. Edini pravi odgovor na konflikte in nasilje pa je zanj krščanska ljubezen. »Vidimo, kaj se danes dogaja v svetu. Bog pa ima načrt ozdraviti ta svet. To se lahko zgodi samo po njegovih rokah in nogah, to je po nas. Zato smo živi. Da delimo s svetom evangeljsko sporočilo in da svet spremenimo z močjo Svetega Duha, ki živi v nas.«

Preizkušnja bolezni

Sredi vseh dejavnosti in načrtov za naprej ga je avgusta presenetila diagnoza, da ima raka na želodcu. Napovedi zdravnikov so bile zelo slabe. Novico je objavil na svojem facebook profilu: »To je novica, za katero si nikoli nisem mislil, da jo bom kdaj objavil …« Prosil je za molitev in zapisal, da z družino (ima ženo in enoletno hčer) zaupajo v Boga. »Imam močno vero, da je moja duša rešena po milosti in usmiljenju troedinega Boga, in ne po moji zaslugi.«

V nekem intervjuju je Qureshi povedal, da muslimani menijo, da je to božja kazen zanj, ker je odstopil od islama. Nekdo mu je celo pisal, da je molil, da ga bi Alah preklel in ubil, zdaj pa, ko ima Nabeel otroka in je zbolel, mu je žal za to. »Molim, da to, kar je Jezus storil v mojem življenju, v tej bolezni ne bo onečaščeno.«

Konec novembra je Nabeel v svojem spletnem videoposnetku poročal, da se je med njegovim zdravljenjem zgodilo nekaj nepričakovanega: da je rakasta tvorba v njegovem želodcu že skoraj povsem izginila in da so zdravstvene napovedi zdaj že precej bolj optimistične.

Pod naslovnico knjige: Dr. Drago Ocvirk, prevajalec knjige, je zapisal: "Po desetletjih preučevanja in poučevanja verstev, še posebej islama, bi si človek želel spisati knjigo, kakršna je ta."