Ob besedi podjetnik pogosto pomislimo na brezobzirne, ambiciozne in pohlepne skupine ljudi, ki jim nekateri zavidajo, drugi jih sovražijo. V medijih se pogosto znajdejo zgodbe o prevarantskih menedžerjih, ki so se okoristili iz potu svojih delavcev. Njihovo nemoralno dejanje obsojajo vsi, razen njih in seveda njihovih pajdašev.

O podjetništvu se je med finančno-gospodarsko krizo začelo obširneje govoriti. Najprej z vidika propadajočih podjetij, pozneje pa so vse glasnejši postajali pobudniki zagonskih podjetjih oz. start-upov. Zagovarjali so jih tisti, ki so želeli izboljšati statistiko na zavodu za zaposlovanje, še bolj pa tisti, ki so želeli mlade, sposobne, dela željne diplomirance spraviti s poti – z mesta, s katerega bi lahko dokazali svojo sposobnost in ogrozili delovna mesta zdolgočasenih, nezainteresiranih zaposlenih.

Rezultat je bil kopica zagonskih podjetij in samostojnih podjetnikov – ne pozabimo: tudi s. p.-je lahko imenujemo podjetnike, le pri svojem »podjetnikovanju« običajno nimajo veliko možnosti svobodnega odločanja. Tudi oni lahko v knjigi Podjetnik in njegov poklic najdejo nekaj smernic. Knjiga Marka Kremžarja je namreč namenjena slovenskim podjetnikom, da bi bili poslovno uspešnejši in hkrati boljši ljudje.

Podjetnika iz Jezusovih časov

Če želimo, da bi podjetniki lahko dobro delali in da bi njihovo delo imelo vpliv tudi na družbo, morajo imeti ustrezno podjetniško okolje. Nad tem se slovenski podjetniki pogosto pritožujejo in ga poskušajo izboljšati, kar je veliko teže kot spremeniti sebe.

Kremžar se v svojem razmišljanju loteva različnih zornih kotov podjetništva: svobode, etike, vrednot, kreposti, resnice, zmot, dvomov, počitka, znanja, negotovosti, uspeha, dobička, prav tako pa tudi izgube in propada podjetja. Posebno poglavje nameni zmernosti, knjigo pa konča s podjetnikom in vero. Ste vedeli, da je bil tudi sveti Peter (Simon iz Kafernauma) podjetnik? Takole ga predstavi Kremžar: »Pomislimo le, da je bil prvak apostolov, Simon iz Kafernauma, ki ga je Odrešenik postavil za temeljno skalo svoji Cerkvi, po poklicu podjetnik. Z bratom Andrejem sta imela družinsko podjetje. Ribiški čoln in mreže so bili njun kapital, s katerim sta delala sama in s pomočniki za potrebe trga. Zdi se, da domače podjetje, ki ga je vodil Simon Peter, tudi v njegovi odsotnosti ni prenehalo delovati. Tako se je, kot beremo v Janezovem evangeliju, po Gospodovem Vstajenju lahko vrnil k svojemu delu (Jn 21,1−4). Šele po binkoštnem prazniku in prihodu Sv. Duha, se je popolnoma posvetil novemu poklicu in poslanstvu.«

Modrost v podjetniški knjigi

Spremno besedo h knjigi je napisal Matej Kovač, ki je v Kremžarjevi knjigi našel to, kar je pogrešal v drugih podjetniških knjigah – modrost kot povzetek znanja, izkušenj, globokega umevanja stvarnosti in občutka za negotovosti v življenju. »Bolj ko pisca odlikuje modrost, več koristi si lahko podjetnik ali tisti, ki ga podjetniški poklic zanima, obeta od branja knjige,« je zapisal.

Knjiga je prepredena s ponazoritvami iz Svetega pisma, papeških enciklik, Katekizma Katoliške cerkve in iz del nekaterih katoliških filozofov in moralistov.

Kremžar pojasnjuje, da lahko harmonija, za katero si prizadeva podjetnik kristjan, temelji le na moralnih odločitvah, tem pa daje oporo vera. »Podjetnik kristjan lahko v knjigi razbere, kako najde za svoje delovanje oporo v veri. Podjetnik agnostik lahko dobi navdih, kako svojo držo ali odločitve utemeljiti na vrednotah in naukih katere od abrahamskih religij, podjetnik ateist pa se lahko pouči, kaj nagovarja kristjana podjetnika k pravičnosti in odgovornosti,« je avtorjeve misli lepo povzel Kovač.

Kreposti

Rdeča nit Kremžarjeve knjige je, kako kreposti pripomorejo, da je podjetnik uspešnejši v svojem poklicu in da je hkrati tudi dober človek. »Kreposti k sreči niso kot talenti, ki jih imaš ali jih nimaš,« meni Kovač. »Kreposti si lahko privzgojimo, moramo pa jih tudi negovati. Podjetniki, ki to hočejo, imajo v knjigi Marka Kremžarja odličen pripomoček.«

Več kreposti bo imel podjetnik, bolje bo lahko vodil podjetje in bolje bodo lahko delali njegovi delavci, saj bodo zadovoljni v delovnem okolju. Vsekakor ga ne bodo (množično) zapuščali in delo bo teklo nemoteno.