V okviru škofovske sinode o mladih so na Patrističnem inštitutu Augustinianum v Rimu v neposredni bližini Vatikana včeraj priredili več kot dveurni dogodek z naslovom »Modrost časa«, poroča Radio Vatikan. Srečanje in pogovor mladih in ostarelih s papežem Frančiškom je bila pravzaprav predstavitev globalnega projekta za novo zavezo med generacijami, iz česar je nastala knjiga z naslovom »Modrost časa. V dialogu s papežem Frančiškom o velikih vprašanjih življenja« jezuita p. Antonia Spadara, ki je včeraj izšla v devetih jezikih. Knjiga je nastala iz dvestopetdesetih pogovorov z ostarelimi iz več kot tridesetih držav.

Srečanje se je začelo s projekcijo videa »Obrazi modrosti« in pesmijo zbora rimske škofije, prvi govornik pa je bil panamski nadškof José Domingo Ulloa Mendieta, predsednik organizacijskega odbora Svetovnega dneva mladih 2019. Po nagovoru p. Antonia Spadara, direktorja revije in založbe La Civiltŕ Cattolica, je papež Frančišek odgovarjal na vprašanja skupine mladih in ostarelih, ki so prišli iz Kolumbije, Italije, Malte in ZDA.

Kako se rešiti kulture tekmovalnosti

Na prvo vprašanje dekleta Federice iz Italije, katera je prava pot do sreče, ko se vse okoli nas zdi lažno in plastično na tej tržnici hinavščine, je papež odgovoril z dvema kretnjama roke. Stisnjena roka razodeva kulturo tekmovanja, medtem ko iztegnjena roka prestavlja odprtost, služenje, ali kot pravijo svetniki, bolje je dajati kot prejemati. Z iztegnjeno roko in nasmehom se lahko rešimo kulture tekmovalnosti in odmetavanja.

Posredovanje vere

Drugo vprašanje glede posredovanja vere sta postavila dedek in babica, ki sta poročena 43 let in prihajata z Malte. Zdi se jima, da otroci in vnuki večkrat nasprotujejo veri. Kaj storiti, da bi lahko podelili svojo vero? Papež Frančišek je odgovoril z zgledom makabejske matere in njenih sinov, ki jim je mama posredovala vero v narečju. Vero je torej treba posredovati v govorici doma, prijateljstva, družine. Papež je zaslutil, da imata zakonca občutek krivde, zato ju je potolažil, da posredovanje vere ne more biti napačno, pomembno pa je, da je ne posredujemo s prepričevanjem in siljenjem, temveč s pričevanjem in zgledom. Krepost starih staršev je tišina spremljanja in ne obsojanja.

Nositi sanje ostarelih

Tretje vprašanje je postavila Rosemary iz Združih držav Amerike, ki je pripravila pogovore s starejšimi osebami, zbranimi v knjigi p. Antonia Spadara. Zanimalo jo je, kaj bi papež svetoval starim staršem, kako spodbujati mlade, da bodo uresničili sanje starih staršev na takšni ravni, kot jih sanjajo sami. Papež je predstavil podobo mladeniča, ki je na ramenih nosil sanje ostarelih. Njih ne more nositi na ramenih, lahko pa nosi njihove sanje. Ob tem ko nosimo njihove sanje, raste in zori zaupanje v življenje.

Papež Scorseseju: »Neuspeh nas ne more ustaviti!«

Srečanja se je udeležil tudi ameriški režiser, Martin Scorsese, ki je sodeloval pri pogovoru za Spadarovo knjigo. Papež je 75-letnega režiserja pohvalil zaradi njegove vztrajnosti, saj Scorsese v knjigi govori o tem, kako je na začetku kariere doživel številne zavrnitve. Papež je njegov zapis komentiral z besedami: »Neuspeh nas ne more ustaviti, če v naših srcih gori ogenj!« Življenje namreč ni film, za katerega je že vnaprej napisan scenarij: »Pripravljeni moramo biti na srečanje z življenjem in Bogom,« piše Frančišek. Kajti tudi iz napak se lahko učimo.

Papež ob Scorsesejevem zgledu spodbuja mlade, naj se ne pustijo odvrniti od svojih sanj, ampak naj življenje vzamejo v svoje roke. Prisluhniti je treba svojemu srcu in duhu in na osnovi tega stopati po svoji poti, »razlikovati in sprejemati lastne odločitve«.

Vir: Radio Vatikan / Kathpress
Foto: Vatican Media