Uvodni pesmi je zapel baritonist Marko Erzar ob orgelski spremljavi Nikole Varžiča, zatem je nastopila Manca Izmajlova, ki jo je na violino spremljal mož Benjamin. Posebej do srca je segla pesem Panis angelicus (Angelski kruh), o kateri sta Izmajlova dejala, da jo posvečata »vsem, ki trpijo zaradi lakote«. Mešani pevski zbor s Sel na Avstrijskem Koroškem pod vodstvom Romana Verdela pa je z blagoglasno milino povezal obe Sloveniji. Večer je povezoval Jure Sešek z radia Ognjišče, tudi sam del misijonske odprave.

Posebej do srca je segla pesem Panis angelicus (Angelski kruh), o kateri sta Izmajlova dejala, da jo posvečata »vsem, ki trpijo zaradi lakote«.

Po vojni še ogromno stisk

Salezijanec Cesare Bulla, ki v Etiopiji deluje že od sredine osemdesetih let, je dejal, da je po koncu vojne na severu Etiopije, ki je trajala dve leti in se končala novembra 2022, umrlo okoli 800 tisoč ljudi, zato je med ljudmi še ogromno stisk, vsaj 1,2 milijona je razseljenih oseb, okoli milijon otrok nima možnosti šolanja in prav tukaj bi radi salezijanci okrepili svojo prisotnost in odgovorili na potrebe.

Nastop zakoncev Izmajlov, levo gostujoči pevski zbor s Sel. FOTO: Barbara Kastelec

Nekdanji etiopski inšpektor Estifanos Gebremeskela, ki sedaj deluje v Rimu, je poudaril, koliko je Etiopcem in tamkajšnji skupnosti salezijancev pomenil lanskoletni obisk inšpektorja Marka Košnika in ravnatelja Misijonskega središča Matjaža Križnarja. »Tvegala sta in prišla še v zelo težkem času vojne.« Za pomoč in podporo se je zahvalil slovenski skupnosti in rakovniški župniji, posebna zahvala pa je šla Jožetu Andolšku, »glavnemu motorju in močni vezi med Slovenijo in Etiopijo«.

Upajo, da bodo spet lahko začeli s šolo

Andolšek upa, da bodo na severu v Tigraju po dveh letih spet lahko začeli s šolo, saj je v karizmi sv. Janeza Boska delovanje med najbolj ubogimi mladimi. Posebej je vesel, da v Etiopiji deluje slovenska laiška misijonarka Polona Dominik, ki je tamkajšnjim otrokom »včasih učiteljica, drugič mama, po potrebi pa tudi medicinska sestra«.

Laiška misijonarka Polona Dominik je otrokom »včasih učiteljica, drugič mama, po potrebi pa tudi medicinska sestra«.

Mojca Uranič in Ingrid Rozman, družinski terapevtki, sta povedali, da so ob zadnjem obisku pod vodstvom dr. Tomaža Erzarja na treh mestih izvedli delavnice o celjenju vojnih travm, ki so povsod močno navzoče. Po besedah Gebremeskele so terapevti socialnim delavcem, učiteljem, ravnateljem in drugim prinesli strokovno znanje, a tudi človeško bližino, občutek, da niso pozabljeni.