Kritiki zakona v njem vidijo poskus iskanja vseh potencialnih igralcev na srečo v Sloveniji in odpiranje vrat tujim prirediteljem predvsem na področju športnih stav; takšno širjenje igralniške dejavnosti, ki ni zgolj ena izmed običajnih gospodarskih dejavnosti, bi po mnenju kritikov prineslo več škode pri naraščanju odvisnosti od iger na srečo kot morebitnih davčnih prilivov v državni proračun. Na predlog zakona se je že pred dobrim mesecem dni odzvala tudi Slovenska karitas z javno izjavo oziroma pismom, ki so ga naslovili na vse poslance državnega zbora.

Kako v Slovenski karitas utemeljujejo negativno mnenje o predlagani liberalizaciji tega občutljivega področja? 

Z ureditvijo, ki bi jo prinesla sprememba zakonodaje, bi se predvsem krepila tržna in marketinška dejavnost iger na srečo, »kar je z vidika nevarnosti širjenja zasvojenosti nedopustno«. Tovrstna dejavnost, ki mora biti zaradi negativnih posledic regulirana, je v Sloveniji, kot presojajo v Slovenski karitas, dobro urejena oziroma zamejena in ustrezno nadzirana s strani države. Na podoben način je v Evropi v več kot 95 odstotkih ta dejavnost monopolno regulirana s strani države. V Slovenski karitas zato ocenjujejo, da predlagane spremembe zakona niso utemeljene in jih ne podpirajo iz več razlogov; omenimo le nekatere.

Spremenjena zakonodaja bi omogočila širitev kroga prirediteljev iger na srečo. Vstop novih prirediteljev iger na srečo pa upravičuje dodatno intenzivno oglaševanje iger na srečo in spodbujanje novih igralcev. V tem primeru večja konkurenca, kot opozarjajo v Slovenski karitas, pomeni večjo potencialno škodo za igralce in celotno družbo. Glede na izkušnje z zasvojenostmi, ki jih imajo v programih Karitas, je že sicer v hitrem porastu zasvojenost z igralništvom in športnimi stavami predvsem na internetu in zasvojenost z ekrani na sploh, v kombinaciji z drugimi klasičnimi zasvojenostmi.

Spremembe bi posegle tudi na področje deleža lastništva države in različnih fundacij. Dosedanji prireditelji so lastniško kontrolirani s strani države in fundacij, ki imajo v primeru Loterije Slovenije večino v nadzornem odboru in s tem nadzor nad stroški, naložbami in delitvijo dobička v loteriji, ki gre v deležu lastništva tudi za družbeno koristne namene. Sprememba zakona pa ne predvideva večinskega lastniškega deleža države in fundacij za nove prireditelje in s tem nadzora nad poslovanjem in delitvijo dobička.

Manjši delež koncesij pomeni manj sredstev za družbeno koristne namene in več sredstev za agresivno oglaševanje in mamljive dobitke.

Za Slovensko karitas je sporna tudi določitev minimalne petodstotne koncesije. Delež koncesije v posameznih večjih igrah na srečo v primeru Loterije Slovenije namreč po veljavni zakonodaji dosega tudi 40 odstotkov, kar »mora biti končni cilj«, so prepričani v Slovenski karitas. Določitev minimalnega petodstotnega deleža koncesij ob razpisih bo zato, kot napovedujejo, »postala orientacija za vse igre na srečo«. Manjši delež koncesij pa pomeni manj sredstev za družbeno koristne namene in več sredstev za agresivno oglaševanje in mamljive dobitke, »kar je močan vzvod za razvoj zasvojenosti ter drugih škodljivih posledic«.

Morebitni sprejem predloga sprememb zakona bo po predvidevanjih Slovenske karitas prinesel negativne finančne učinke za koncesije in še večji premik igralcev na bistveno bolj tvegane posebne igre in športne stave na internetu. To pomeni »vsaj nekajmilijonski izpad za družbeno koristne namene na račun dobičkov, dobitkov in oglaševanja prirediteljev. To bo prizadelo predvsem uporabnike storitev humanitarnih in invalidskih organizacij,« poslance državnega zbora še opozarjajo v Slovenski karitas.

Ali bodo ta opozorila (pre)slišana, bo pokazala že današnja obravnava na odboru za finance, o zakonu pa naj bi državni zbor po predvidenem terminskem načrtu odločal na naslednji redni seji, ki se začne 31. januarja prihodnje leto.

Ob tem velja spomniti še na eno sorodno zgodbo – na liberalizacijo tega področja (tudi s postavitvijo t. i. megaigralnice na Goriškem), na katero se je maja 2006 izrazito kritično odzvala Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci. Temeljne ugotovitve te izjave, tudi ta, da »igralništvo ni poštena in etično načelno nesporna gospodarska dejavnost«, seveda veljajo tudi v današnjih razmerah in ob novih poskusih liberalizacije igralništva.