Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Moč, ki me ni zapustila

Za vas piše:
Emanuela Žerdin
Objava: 28. 03. 2024 / 18:36
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 28.03.2024 / 20:48
Moč, ki me ni zapustila
Emanuela Žerdin. FOTO: Tatjana Splichal

Moč, ki me ni zapustila

Upanje, rojeno v zarji velikonočnega jutra.

So stvari, brez katerih ni mogoče živeti. To niso samo zrak, voda, hrana, ampak tudi nevidne dobrine, ki hranijo naše srce in mu dajejo moči, da bije. Za polnost življenja potrebujmo še eno posebno dobrino – upanje, kajti brez upanja smo nesposobni iti naprej v prihodnost.

Sijaj Božje navzočnosti

V mojem življenju je upanje moč, ki me ni nikoli zapustila. Mogoče je bilo zavestno upanje v meni rojeno, ko sem še kot otrok srečala čudovito redovnico, izgnano iz šolskih prostorov, a je tudi kot preprosta žena sredi naše vasi imela v sebi neverjeten sijaj Božje navzočnosti. Tu sem v živo videla, kako močna je lahko povezanost posvečene osebe z Bogom, s katerim se je zaročila. Ni važno, da je bilo okrog nje pravo Frančiškovo uboštvo, ona je bila polna znanja, elegance, modrosti in prave božje prijaznosti ter prisotnosti. Zaradi nje sem potem tudi sama hodila po svoji življenjski poti kot zbiralka upanja.

Ko pravim, da sem zbiralka drobtinic upanja, moram na...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh