Ko jo tašča spodbuja, naj se raje vrne k svojemu poganskemu ljudstvu, ji Ruta odvrne: »Ne sili me, naj te zapustim in odidem od tebe. Kamor pojdeš ti, pojdem jaz; kjer boš prenočevala ti, bom prenočevala jaz; tvoje ljudstvo bo moje ljudstvo in tvoj Bog bo moj Bog« (Ruta 1,15). Ko je Ruta paberkovala po polju bogatega Naomijinega sorodnika Boaza, je ta tujki Ruti izkazal veliko usmiljenje, z njo spoštljivo in ljubeče ravnal tako, da je njun odnos prerasel v poročno zvezo, iz katere se je rodil Obed, dedek kralja Davida. Ruta, vdova in tujka, je tako zaradi svoje ljubeče zvestobe in razpoložljivosti postala del izvoljenega ljudstva in Jezusovega rodovnika (Mt 1,5).