Po prepričanju mladih zdravnikov zadnje mesece v medijih redkeje vidimo prispevke o slovenskem zdravstvu kot pred letom ali več, ko smo se pogovarjali o slabem stanju v zdravstvu, odhodih zdravnikov, pomanjkanju sester, pogajanjih o novem plačnem stebru in drugih težavah, iskali naj bi tudi rešitve, ureditev zdravstva naj bi bila namreč prioriteta trenutne vlade dr. Roberta Goloba.

Opozarjajo na težave in predlagajo rešitve

»Slovenijo in svet zadnje leto pretresajo tragični dogodki, ki jim ni videti konca, kljub temu pa težave v zdravstvu niso izginile. Mladi zdravniki, čeravno se nas včasih poloti pesimizem, smo in bomo vedno opozarjali na težave v slovenskem zdravstvu in tudi predlagali rešitve. Zato je imenovanje nove zdravstvene ministrice primeren čas, da spet spregovorimo,« so javno pismo začeli mladi zdravniki.

Staranje prebivalstva

»Marsikdo se sprašuje, od kje težave v zdravstvu, če pa je pred 30 leti 'vse štimalo'. Zaradi pomanjkanja zdravnikov so čakalne dobe za nekatere preiskave, posege in specialistične preglede postale izjemno dolge. Vse več ljudi je brez izbranega osebnega zdravnika, oddelki so zaradi pomanjkanja medicinskih sester in zdravnikov zaprti,« izpostavljajo mladi zdravniki in vsaj delni odgovor za preobremenjen zdravstveni sistem najdejo v staranju prebivalstva, saj je danes – v grobem – v starostni skupini nad 65 let okrog 200.000 ljudi več kot leta 1991.

Napredek medicine

Drug pomemben razlog je napredek medicine: včasih je pacient s kronično bolečino v križu opravil rentgensko slikanje hrbtenice, pregled pri ortopedu in prejel zdravila; danes potrebuje še magnetnoresonančno slikanje hrbtenice, prejme lahko igelno zdravljenje, tri ali več skupin različnih zdravil, lahko je napoten še k fiziatru, na fizioterapijo in v protibolečinsko ambulanto. »Podobno bi lahko navedli za domala vse bolezni. Postopno se je zaradi novih zdravil povečalo tudi preživetje kronično bolnih otrok, ki v preteklosti niso dočakali odraslosti, obenem se zaradi novih zdravil in možnosti zdravljenja podaljšuje življenjska doba na splošno,« podčrtavajo mladi zdravniki.

»Če pomislite, koliko so se zgolj zato v zadnjih 30 letih povečale zahteve po preiskavah, posegih in zdravilih, se boste verjetno čudili, kako je možno, da sploh še kaj deluje.« FOTO: Unsplash

Še večje obremenitve tistih, ki ostajajo

»Če pomislite, koliko so se zgolj zato v zadnjih 30 letih povečale zahteve po preiskavah, posegih in zdravilih, se boste verjetno čudili, kako je možno, da sploh še kaj deluje. Zato ni nenavadno, da je sistem preobremenjen in zmore zagotoviti oskrbo in obravnavo ljudi le še ob izjemnih naporih zdravstvenih delavcev, ki zaradi izgorelosti in preobremenjenosti pač odhajajo. To seveda povzroča še večje obremenitve tistih, ki ostajamo, in tudi pomeni, da zaposleni v zdravstvu le stežka ohranjamo nekakšno ravnovesje in poskrbimo za paciente, kolikor pač lahko,« svarijo mladi zdravniki.

Premišljeno in s tresočo roko

Prav zato bo po njihovem delo nove ministrice izredno težko. Nepremišljena ali slaba odločitev namreč lahko zamaje sistem in poruši obstoječe ravnovesje, zato ministrici želijo obilo modrosti pri delu in moči, da se loti sprememb na bolje, hkrati pa jo prosijo, naj odločitve sprejema čim bolj premišljeno in, z besedami pokojnega dr. Franceta Bučarja, s tresočo roko. Obenem so mladi zdravniki v javnem pismu podali še nekaj skrbi in predlogov.

15. člen ZNUZSZS

Po 15. členu pod prejšnjim ministrom sprejetega Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema (ZNUZSZS) je država plačala vse storitve, ki so jih izvajalci izvedli, kar je prineslo precej dobrih stvari. »Izvajalci na primarni ravni so dobili plačane vse opravljene storitve in več sredstev, iz katerih so nekateri lahko plačali več laboratorijskih preiskav, nekatere ambulante so lahko kupile ultrazvok ali zaposlile dodatnega sodelavca,« naštevajo mladi zdravniki.

Dodatno delo se mora finančno izplačati

Kot dodajajo, je minister pozneje presodil, da ukrep ni spodbudil izvajanja bolj zapletenih pregledov in posegov v bolnišnicah, a je bilo to pričakovano in so na to tudi vnaprej opozarjali. »Poskrbeti je treba, da bo tudi kompleksnejše storitve ustrezno financiral ZZZS, in za še eno temeljnih načel sodobne ekonomije: da se mora dodatno delo finančno izplačati tudi zdravnikom in drugim zdravstvenim delavcem in sodelavcem v državnih ustanovah,« opozarjajo.

Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja

Doslej je obravnavo veliko bolezni financiralo osnovno zdravstveno zavarovanje v višini 70 % cene storitve, 30 % pa je krilo dopolnilno zavarovanje. Dobra stran takšne ureditve je bila, da so izvajalci vselej dobili plačanih 30 % cene obravnave, tudi če je izvajalec že dosegel plan, dogovorjen z ZZZS. Z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pa bo ta denar prejemala ZZZS, zato mlade zdravnike skrbi, da storitve, opravljene prek programa, ne bodo prejele niti 30 % plačila več.

Odhodi so najhitrejši način, da razpade javni zdravstveni sistem in se nadaljuje nastanek vzporednega zasebnega, opozarjajo Mladi zdravniki Slovenije. FOTO: Tatjana Splichal

Povečanje sredstev za laboratorijsko diagnostiko

Ob rasti potrebe po opravljenih laboratorijskih preiskavah na vseh ravneh zdravstva, tudi primarni, mladi zdravniki predlagajo povečanje sredstev za laboratorijsko diagnostiko. Na primarni ravni se lahko tako zaključi marsikatera obravnava in posledično napotitev v bolnišnico ni potrebna. Na dolgi rok bi povečanje sredstev za laboratorij zmanjšalo stroške in čas obravnave pacienta. »Podoben primer preproste izboljšave bi bilo spodbujanje e-posvetov družinskih zdravnikov s specialisti drugih strok, kar bi zmanjšalo napotovanje in omogočilo pacientu takojšnji nasvet specialista ustrezne stroke,« pojasnjujejo mladi zdravniki in dodajajo, da so ponekod e-posveti že vpeljani v prakso in odlično delujejo.

Učne ambulante niso dobra rešitev

Dobra rešitev pa se jim ne zdijo učne ambulante, v katerih naj bi specializanti družinske medicine opredeljevali svoje paciente in jim bili torej izbrani osebni zdravniki že od začetka specializacije. »Specializant je zdravnik, ki se še uči in ne sme samostojno izvajati vseh pregledov in posegov, le tiste, za katere je že usposobljen. Njegov čas na specializaciji je namenjen učenju in mora biti vedno pod mentorstvom zdravnika specialista. Kdo bo odgovoren, če bo šlo kaj narobe, saj specializant še ni usvojil vsega znanja, ki ga program specializacije predvideva?« se sprašujejo mladi zdravniki.

Odhodi so najhitrejši način za razpad javnega zdravstvenega sistema

Po njihovem je treba prisluhniti zaposlenim v javnem zdravstvenem sistemu. Zdravstveni delavci vseh profilov zapuščajo medicino zaradi slabih delovnih razmer, nefleksibilnih delodajalcev in boljših plačil drugje. Treba je torej stopiti nasproti ljudem in jim omogočiti tudi delno zaposlitev, pomembno je tudi plačilo, s katerim zdravstveni delavci še vedno niso zadovoljni. Odhodi so najhitrejši način, da razpade javni zdravstveni sistem in se nadaljuje nastanek vzporednega zasebnega, opozarjajo.

Povečanje glavarinskih količnikov

»Nevarna pot v prepad bi bilo tudi povečanje glavarinskih količnikov v družinski medicini, saj povprečen slovenski zdravnik že zdaj naredi več kot 200 % obravnav, kolikor bi bilo varno po mednarodnih smernicah. Dovolj časa za bolnika je zlasti v interesu bolnika samega kot družinskih zdravnikov, tudi prihajajočih generacij mladih zdravnikov, ki želijo delati strokovno in varno,« svoje predloge zaključujejo mladi zdravniki.

Modrost, vztrajnost, preudarnost

Svoj dopis zdravnici – še več njihovih pobud je najti TUKAJ – so mladi zdravniki sklenili, da je torej izzivov in težav veliko, omenili pa so jih le peščico. Ob tem upajo, da bodo z njimi spodbudili odločevalce k ravnanju v pravi smeri, ministrici in njeni ekipi pa so zaželeli modrosti, vztrajnosti in preudarnosti pri vodenju slovenskega zdravstva.