V pripravi na svetovni dan mladih v Riu de Janeiru se je začelo romanje SDM križa v ljubljanski nadškofiji, in sicer so ga kot prvi sprejeli mladi v župniji Trnovo. Zaključilo pa se bo na praznik Jezusovega vstajenja (na veliko noč) v mariborski nadškofiji.

Nekaj mladih smo prosili za vtise:
»Meni se je zdelo nekaj posebnega, da sem lahko sodelovala pri nošenju križa SDM. Za to nalogo se nas je javilo in zbralo skupaj precej mladih, tako da sem se že spraševala, kako se bomo vsi skupaj "nagužvali" pod njega. Pa je Gospod naredil dovolj prostora za vse. :) Janez Evangelist Rus je v svojem vabilu na procesijo s križem SDM zapisal, da je križ precej težek in zato terja veliko rok. Taisti križ sem sama občutila kot zelo lahkega ravno zaradi množice rok, ki ga je bratsko nosila.Čutila sem, da je Gospod res z menoj, da me ne bo nikoli zapustil. V veselje mi je, da sem lahko klečala pred Njim, mu izročala vse, kar imam, kar sem, vse ljudi, ki sem jih in jih še bom spoznala, in tudi tiste, ki jih v tem življenju ne bom nikoli srečala.« (Ema)

»V nedeljo sem šel na obisk k prijatelju v psihiatrično bolnico in že ko sem bi pri njem na obisku sem mislil Nanj, kako bom vsa bremena položil predenj. Edino, kar sem prijatelju lahko prinesel in ima vrednost, je Ljubezen, je Jezus, ki ponižno in iz obilice ljubezni poklekne pred vsakega izmed nas, da bi sprejeli življenje in ga imeli v obilju. Zato mi je bilo zelo preprosto moliti, ko sem bil pod križem pred mašo. V nekem trenutku, ko sem bil zatopljen pod križem, pride, ne da bi ga opazil, kaplan Janez Evangelist Rus in reče: "Jezus te je posla!" Zelo sem bil presenečen in vesel! Povedal je, da se je spraševal, kako bo prestavil križ pod kor, koga naj prosi. Prosil je Jezusa, naj nekoga pošlje in šel v cerkev in tam pod križem našel mene.
Močan in iskren trenutek pred Gospodom, ki ga naredi ponižen človek, je bil, ko nas je proti koncu pridige povabil, predvsem mlade, da smo prišli h križu, pokleknili predenj in skupaj s kaplanom, na kolenih, molili z besedami, ki jih je izgovarjal kaplan. Povabil nas je, da bi ostali blizu oltarja, saj je to kraj, kjer se zgodi največji čudež, kar jih je kdaj koli bilo na svetu. Tako smo bili v bolj primerni drži med dogodkom, ki ga razum ne zazna, le srce edino sluti ... (Gregor)

Nositi križ SDM-ja – to me je še posebej spomnilo na ljubezen bl. Janeza Pavla II., ki jo je tako srčno izkazoval prav mladim z vsega sveta. Opogumljal jih je, naj se ne bojijo Kristusa in z njimi in zanje pogosto nosil križe in težave. Srečanje s križem me je povezalo tudi z mladimi kristjani s celega sveta, predvsem pa z Jezusom, pred katerim smo vsi padli na kolena in ga počastili kot svojega Boga. Ker smo to storili pred polno cerkvijo ljudmi, me je to navdalo z občutkom zaveze z Njim. S to gesto sem na nek način javno izpovedala pripadnost Bogu, kar mi odzvanja z občutki veselja, pa tudi odgovornosti, ki jo prinaša. Zadela me je tudi ugotovitev fizične izkušnje; da je res lažje križ nositi v skupnosti. Če bi ga morala sama, ga niti premakniti ne bi mogla. (Nataša)

SDM križ bo v trnovski cerkvi do nedelje, 20. januarja. Takrat bo ob 18.30 maša in češčenje križa. Se boš tudi ti prišel poklonit Jezusu?