Na Bledu se je v organizaciji mladinske zveze Brez izgovora Slovenija in Evropske mladinske zveze za alkoholno politiko 8. novembra začela prva Evropska mladinska konferenca o alkoholni politiki, na kateri je sodelovalo približno sto mladih iz 27 evropskih držav.

Slovenija na tretjem mestu v Evropi

Jan Peloza, glavni organizator konference in predsednik mladinskega združenja Brez izgovora, je povedal, da mlade v Evropi želijo spodbuditi k aktiviranju v preventivnih programih in programih zmanjšanja škode, nastale zaradi prekomernega pitja alkohola med mladimi. Slovenija je namreč po količini popitega alkohola na tretjem mestu v Evropi, ta pa na prvem mestu med kontinenti (pred njo sta le Moldavija in Romunija).

Evropska unija ima kot regija največjo porabo alkohola na svetu, v povprečju je tako leta 2009 odrasla oseba nad 15 letom zaužila 12,5 litra čistega alkohola na leto, kar predstavlja dvakrat več kot je povprečje porabe v svetu. Za lažjo predstavo – to pomeni, da je Evropejec v povprečju na dan spil približno tri pollitrske steklenice piva. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je samo v letu 2004 v svetu umrlo 2,5 milijona ljudi, med njimi 320 tisoč mladih v starosti od 15 do 29 let, kar predstavlja 9 % vseh smrti v tej starostni skupini. V številnih evropskih državah je zaradi vpliva na posameznika in družbo alkohol spoznan kot najškodljivejša droga, sledijo mu heroin in kokain.


Posledice na dolgi rok, ne samo takrat, ko imamo mačka

Najmanj razveseljiv podatek je, da smo v Sloveniji na prvem mestu po škodi, ki jo alkohol povzroča med mladimi. »Žal se je spremenil način pitja med mladimi – zdaj gredo ven z namenom, da se ga napijejo. Pa ne pravim, da prej ljudje niso pili alkohola, le manj se je pilo. Mladi se ne zavedajo, da se to pozna na dolgi rok, ne le takrat, ko imajo mačka,« je za spletno Družino pojasnil Peloza.


Vpliv reklam in filmov

Opozoril je tudi na pomemben dejavnik, ki vpliva na stanje, ki vlada med mladimi – marketing alkoholne industrije: »Oni sicer na veliko razlagajo, da to nima nobenega vpliva na porabo, a če to drži, zakaj potem toliko vlagajo v reklame?« Dejstvo je, da v Sloveniji mladi z alkoholom začnejo zelo zgodaj, kar je posledica tako tovrstne promocije, pa tudi splošnega prepričanja, ki si ga ustvarjajo na primer ob filmih, kot je humoristična serija Kako sem spoznal vajino mamo (How I Met Your Mother): »Prijatelji sedijo v lokalu in se ob kozarcih alkoholne pijače pogovarjajo o nečem. Tega mlad človek sicer ne opazi, saj mu to podajo kot popolnoma vsakdanjo stvar in to jih oblikuje.«

Pitje v mladostništvu ima zaradi vpliva na razvijajoče se telo in možgane lahko posledice, ki trajajo celo življenje. Adolescenca je obdobje visoke ranljivosti za učinke alkohola na možgane in prekomerno uživanje alkohola je povezano z kasnejšimi problemi s spominom, koncentracijo in učenjem. Tako ima lahko posledice, ki segajo na različna področja (akademsko, delovno in socialno) še v odraslosti. Prav tako pa so raziskave pokazale, da je zgoden začetek pitja povezan z večjo verjetnostjo za nastanek zasvojenosti.


Kaj lahko storimo na tem področju?

Peloza odgovarja, da so tu na potezi številne mladinske organizacije, ki alkohol uporabljajo za spodbujanje vzdušja: »Postale bi lahko okolje brez alkohola. Pa ne v smislu izrecne prepovedi, ampak da je to okolje, v katerem se alkohol ne uporablja. Predvsem v njih ne sme biti interesov alkoholne industrije.« Po njegovem mnenju pa se vse začne in konča pri posamezniku, ki je lahko s svojim zgledom vzornik mlajšim.

Poleg mladih udeležencev, starih med 15 in 30 let, se je konference udeležilo tudi veliko število mednarodnih govorcev in strokovnjakov, ki so povezovali delavnice na temo mladinskega raziskovanja, zagovorništva in lobiranja ter uvajanja v projekte na področju preprečevanja začetka in zmanjševanja negativnih posledic prekomernega pitja alkohola med mladimi.


Foto: arhiv Družine / T. S.