Ko smo prispeli, nam je ena od sester pokazala jaslice, ki so jih sestre klarise izdelovale kar štirinajst dni. Sestre klarise so redovnice, ki živijo v samostanu. Zapustijo ga lahko le v primeru zdravniškega pregleda. Živijo skromno – v samostanu nimajo svoje lastnine, ampak skupne stvari, vsaka sestra ima samo eno majhno sobico, v kateri so postelja, klečalnik in slika Marije. Perilo perejo na roke, si kuhajo, šivajo, pridelujejo zelenjavo … Opravljajo pa tudi bolj tehnična opravila (žaganje drv in podobno).

Na drugi strani samostanskega zidu

Prav težko si je predstavljati življenje na drugi strani samostanskega zidu, ki je tako zelo drugačno. Sestre v samostanu imajo omejen stik z zunanjim svetom, a so o vsem pomembnem dobro obveščene. Ločevala nas je kovana ograja, pa tudi tako imenovano pleksi steklo (ki ni povezano s tem, da bi ločevalo samostansko življenje od našega, temveč je tam zaradi koronavirusa). Po ogledu jaslic je sledila skupna molitev, sestre klarise pa so nam še zapele pesem (zelo lepo pojejo).

Zelo lepa izkušnja je bila to za vse nas mlade. FOTO: Tjaša Polutnik

Skupaj molijo več kot osem ur dnevno

Nato smo se pogovarjali z dvema sestrama v govorilnici. Izvedeli smo, kako poteka njihov dan. Ko se začne nov dan (ob polnoči), so sestre že budne in molijo. Nočna molitev traja okoli dve uri. Nato gredo spat, vendar ne za dolgo, saj je naslednja molitev na vrsti že ob 5.30. Čez dan molijo, delajo, imajo tudi nekaj skupnega prostega časa … Spat gredo okrog 21. ure. Ob 23.30 pa se ponovno zbudijo. Vse skupaj molijo več kot osem ur na dan.

Kako postaneš sestra klarisa?

Sestre so o dogajanju izven samostana obveščene prek ljudi, ki jim sporočijo važne novice. V samostanu živijo že odkar so tja prišle – redovnica lahko postaneš pri najmanj osemnajstih letih in največ tridesetih. Seveda, če jih pred tem redno obiskuješ. Najprej si oblečena v svoje obleke, po nekaj dneh pa dobiš posebno obleko, ki pa ni enaka tistim, ki jih nosijo sestre. Živiš v samostanu skupaj z njimi in se privajaš na njihov način življenja. Če odkriješ, da tak način življenja ni zate, ali to odkrijejo nune, zapustiš samostan in živiš navadno življenje dalje. Po več letih daš začasne zaobljube, v kolikor se v naslednjih letih izkaže, da si primerna za sestro, pa izrečeš še slovesne večne zaobljube. Odrežejo ti lase, dobiš novo ime in obleko. V samostanu živiš do konca svojega življenja, tam si tudi pokopan.

Zelo lepa izkušnja je bila to za vse nas mlade.