Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Mladi in evropske volitve – kako razmišljajo mladi kandidati treh strank?

Janez Porenta
Za vas piše:
Janez Porenta
Objava: 05. 06. 2024 / 05:29
Čas branja: 8 minut
Nazadnje Posodobljeno: 05.06.2024 / 12:25
Ustavi predvajanje Nalaganje
Mladi in evropske volitve – kako razmišljajo mladi kandidati treh strank?
FOTO: Youth for Europe

Mladi in evropske volitve – kako razmišljajo mladi kandidati treh strank?

Le še nekaj dni je do volitev v Evropski parlament, predčasno pa je možno glasovati še do četrtka, 6. junija 2024. Stranke tokrat še bolj kot v preteklosti stavijo tudi na mlade kandidat(k)e, ki ubirajo nove poti do volivcev in še intenzivneje kot drugi nagovarjajo tudi mlado volilno telo.

Če smo v splošni predvolilni anketi, ki jo bomo na spletni Družini objavili v petek, ponudili priložnost predstaviti svoja stališča kandidatkam in kandidatom vseh sodelujočih političnih strank, pa smo o tem, kako mladi spremljajo in dojemajo evropske volitve, ali je njihov glas slišan in katere problematike sami najbolj čutijo na lastni koži, povprašali mlade kandidate treh pomladnih strank, ki sodijo v družino Evropske ljudske stranke (ELS/EPP).

Odgovarjali so Zala Tomašič (SDS), sodelavka Poslanske skupine SDS v Državnem zboru in mednarodna sekretarka Slovenske demokratske mladine (SDM); Katja Berk Bevc (NSi), predsednica Mlade Slovenije (MSi) in strokovna sodelavka Poslanske skupine NSi v Državnem zboru; in Aljaž Berlič (SLS), predsednik Nove generacije (NG) Zagorje ob Savi in pripravnik v Evropskem parlamentu. Katja in Aljaž sta najmlajša kandidata na listah svojih strank, Zala je druga najmlajša.

Odgovarjali so Zala Tomašič (SDS), Katja Berk Bevc (NSi) in Aljaž Barlič (SLS).

Kot mlad(a) kandidat(ka) ste verjetno tudi bližje mladim volivcem. Kako dovzetni so po vašem mladi Slovenci za teme, povezane z EU in Evropskim parlamentom? 

Zala Tomašič: Mladi Slovenci so v zadnjih letih postali bolj dovzetni za te teme, saj se začenjajo zavedati, da odločitve na evropski ravni vplivajo na njihovo življenje. Veliko mladih sodeluje tudi v programih, kot je Erasmus+, in koristi možnosti, ki jih ponuja prost pretok oseb, delovne sile, blaga in storitev znotraj EU. Kljub temu pa je na splošno zanimanje za evropsko politiko med Slovenci razmeroma nizko, za kar je po mojem mnenju deloma kriv šolski sistem, ki slabo oziroma sploh ne uči o delovanju naše države in EU, ter tudi poročanje medijev, ki ne namenjajo veliko prostora evropskim temam.

Katja Berk Bevc: Najprej jih moramo nehati podcenjevati. Mladi v Sloveniji vedo, kako pomembna je za nas EU in koliko nam prinaša. Če ne drugje, to vidijo na tablah, ki po vsej Sloveniji stojijo ob gradbiščih projektov. Izziv je, ker mediji o evropskih temah le redko poročajo, in potem se zdi, da to nikogar ne zanima. Študentje so hvaležni za izmenjave Erasmus, ena sezona pa je bila dovolj, da smo se navadili, da gremo na Hrvaško brez ustavljanja na mejah in obiska menjalnice. Da smo nekoč drago plačevali za klice v tujino, se spomni le še malo ljudi. Dosežkov je ogromno, kakšne posebne ljubezni do EU pa ne. Mislim, da morajo mladi začutiti, da je Evropa tudi malo njihova. Evropa mora biti tudi malo tvoja, da boš hvaležen zanjo, da te bo malo skrbelo zanjo.

Mladi so dovzetni za sladke besede, teh je bilo pri zelenem prehodu zares veliko. V praksi pa so se sprejemali ukrepi, ki so predvsem nam mladim omejevali možnosti v prihodnosti. Ni prav, da bomo najvišjo ceno za napačne politične odločitve plačevali prav mi. (Aljaž Barlič)

Aljaž Barlič: Na žalost so mladi premalo dovzetni do evropskih tem, čeprav te oblikujejo našo prihodnost bolj, kot si predstavljamo. V Sloveniji v politiki manjka cela generacija politikov in samo generacijski prelom to lahko spremeni. Zato se moramo angažirati predvsem mladi in vesel sem, da je SLS za naše ideje dovzetna ter da se predsednik stranke ne boji konkurence idej in novih pristopov, temveč ta pristop celo spodbuja. Sam kandidiram z namenom, da v ospredje kampanje pridejo tudi teme, ki nas vse pestijo.

Zala Tomašič, št. 9 na listi SDS. FOTO: osebni arhiv

Katere ključne tematike na ravni EU se najbolj neposredno dotikajo mladega Slovenca (oziroma mladega Evropejca na splošno)? 

Zala Tomašič: Ključni problemi mladih Evropejcev vključujejo varnost, tukaj je nujno ustaviti ilegalne migracije. Poleg tega je težko govoriti o mladih, brez da se omeni stanovanjska problematika, saj so cene nepremičnin/najema pogosto nedosegljive in mladi težko pridejo do stanovanj – takšni trendi so vidni po vsej EU. Birokratizacija (ne samo lokalna, ampak tudi evropska) tudi otežuje dostop do virov in priložnosti, kar mlade zavira pri napredovanju. Levi pol nam poskuša vsiliti tudi veliko ideoloških vprašanj, denimo koliko spolov imamo ali kako lahko zaželimo vesel božič, namesto, da bi se ukvarjali z dejanskimi problemi. Iskanje prve zaposlitve je pogosto težavno zaradi pomanjkanja izkušenj in neustreznega usklajevanja izobraževalnega sistema s trgom dela. Na ravni držav članic pa je, vsaj v Sloveniji, potrebna tudi boljša družinska politika, ki bi omogočila lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, ter podpora mladim družinam, saj se celotna EU sooča z demografskim problemom.

Smo še zvesti vrednotam krščanske demokracije, ki so jih v temelje EU vgradili ustanovni očetje? Žal bi marsikdaj lahko rekli, da ne. Poleg tega EU potrebuje vizijo, kam si želi v prihodnje in kaj bo njena konkurenčna prednost pred ostalim svetom. (Katja Berk Bevc)

Katja Berk Bevc: Za mlade so pomembne vse teme, ki se dotikajo njihove prihodnosti. Ključno vprašanje je, ali bo tudi ta generacija mladih živela bolje od svojih staršev. To se dotika predvsem varnosti in blaginje. EU je nastala kot mirovni projekt in zagotavljanje miru je še naprej njena temeljna naloga. Brez miru in varnosti ni blaginje, ta pa obsega vse od gospodarske uspešnosti do socialne varnosti in zdravega okolja.

Aljaž Barlič: Varnost, ki jemlje optimizem za prihodnost. Negotove razmere, stanovanja, službe, hrana, s prepovedjo bencina in dizla nam želijo vzeti še mobilnost …

Katja Berk Bevc, št. 2 na listi NSi. FOTO: osebni arhiv

Katere za mlade pomembne teme so bile doslej v Evropskem parlamentu najbolj zapostavljene, morda celo spregledane? 

Zala Tomašič: Sem mnenja, da so vse teme pomembne za mlade, saj politika vpliva na vsak aspekt naših življenj – če ne v sedanojsti, pa v prihodnosti.

Katja Berk Bevc: Vrednote, ki prevevajo vse, kar se sprejme v Evropskem parlamentu. Smo še zvesti vrednotam krščanske demokracije, ki so jih v temelje EU vgradili ustanovni očetje? Žal bi marsikdaj lahko rekli, da ne. Poleg tega EU potrebuje vizijo, kam si želi v prihodnje in kaj bo njena konkurenčna prednost pred ostalim svetom. Kako bomo poskrbeli, da mlade zadržimo v EU, ker bodo tukaj najboljši pogoji za razvoj njihovih talentov in idej – pa naj bo to na področju podjetništva, kmetijstva ali kje drugje.

Na ravni držav članic pa je, vsaj v Sloveniji, potrebna tudi boljša družinska politika, ki bi omogočila lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, ter podpora mladim družinam, saj se celotna EU sooča z demografskim problemom. (Zala Tomašič)

Aljaž Barlič: Mladi smo vedno v ospredju, ko se delijo obljube politikov, v resnici pa se za nas ne spremeni veliko. Želim si, da bi se lahko prej postavili na lastne noge in nekatere države imajo odlične modele, ki delujejo. Od spodbud, da se lahko prej odselimo od doma, do boljših pogojev za delo ... Države si samo »kradejo« mlade med seboj, ni pa pravega interesa, da bi pogoje izenačili na evropski ravni.

Če se ozrete v iztekajoči se mandat (ali še prejšnje) Evropskega parlamenta: kako pomemben in kako slišan je bil v njem glas mladih? 

Zala Tomašič: Menim, da je glas mladih najbolj slišan prek mladih predstavnikov, ker najbolje razumemo potrebe in izzive mladih. Veseli me, da jih je v Evropskem parlamentu vedno več in upam, da se bo ta trend nadaljeval tudi po letošnjih evropskih volitvah.

Katja Berk Bevc: Mladi nismo enovita gmota ljudi. Glasne in odločne mlade najdemo tako med zagovorniki kot nasprotniki zelenega prehoda, odprtih in zaprtih meja, tesnejše in ohlapnejše unije … Verjamem, da bo naloga nove generacije politikov iskanje dogovorov, povezovanje v zmernosti, ne pa podpihovanje ekstremov in povečevanje razkola. 

V Sloveniji v politiki manjka cela generacija politikov in samo generacijski prelom to lahko spremeni. Zato se moramo angažirati predvsem mladi. (Aljaž Barlič)

Aljaž Barlič: Mladi so dovzetni za sladke besede, teh je bilo pri zelenem prehodu zares veliko. V praksi pa so se sprejemali ukrepi, ki so predvsem nam mladim omejevali možnosti v prihodnosti. Ni prav, da bomo najvišjo ceno za napačne politične odločitve plačevali prav mi. Tega zavedanja v Evropskem parlamentu ni bilo.

Aljaž Barlič, št. 7 na listi SLS. FOTO: SLS

Kaj bo slovenski volivec dobil, če boste vi izvoljeni v Evropski parlament?

Zala Tomašič: Dobil bo mlado, zagnano, pozitivno, vztrajno in delovno evropsko poslanko z izkušnjami iz ameriške in evropske politike, ki ji je izjemno mar za našo državo. Kandidiram iz želje, da naredim nekaj dobrega za Slovenijo, in verjamem, da sem pridobila znanja in izkušnje, ki mi omogočajo jasno zastopanje interesov Slovenije, njenih državljanov in krščanskih vrednot. Optimizem in prepričanje v potencial Slovenije me dodatno motivirata, saj verjamem, da se stvari da narediti.

Verjamem, da bo naloga nove generacije politikov iskanje dogovorov, povezovanje v zmernosti, ne pa podpihovanje ekstremov in povečevanje razkola. (Katja Berk Bevc)

Katja Berk Bevc: Poslanko, ki zagovarja vrednote krščanske demokracije. Ki je sposobna zagovarjati slovenske interese in se za doseganje rezultatov povezovati z drugimi. Poslanko, ki se ne bo postavila na okope, za svojo barikado in vpila na drugo stran, ampak bo iskala poti za doseganje cilja. Ki pa ne bo nikoli zatajila svojih temeljnih vrednot.

Aljaž Barlič: Obljub ne dajem, ampak lahko samo povem, za kaj si bom prizadeval. To so stanovanja za mlade, varnost (osebna, prehranska in energetska) in za razvoj regij in podeželja, predvsem mojega Zagorja.

Mladi Slovenci so v zadnjih letih postali bolj dovzetni za te teme, saj se začenjajo zavedati, da odločitve na evropski ravni vplivajo na njihovo življenje. (Zala Tomašič)

Nalaganje
Nazaj na vrh