Mladi, depresija in družbena omrežja
Mladi, depresija in družbena omrežja
Kot v enem nedavnih prispevkov piše kolumnistka New York Timesa Michelle Goldberg, je raziskava z naslovom »Politika depresije« hitro pritegnila njeno pozornost: že dolgo je namreč znano, da so liberalci običajno bolj depresivni kot konservativci, kar si lahko razlagamo kot vzrok ali posledico njihovega nezadovoljstva s trenutnim življenjskim položajem.
Kljub temu pa vnaprej znani dejavniki ne morejo pojasniti, zakaj se je med 17- in 18-letniki, ki jih je preučevala omenjena raziskava, razlika v simptomih depresije med liberalci in konservativci očitno povečevala. Prav tako ti dejavniki niso mogli pojasniti, zakaj so po nekaj letih, ko so liberalna dekleta in liberalni fantje doživljali približno enako stopnjo depresije, pri dekletih v tej skupini težave z depresijo začele strmo naraščati.
Splošnejši pojavi, kot so vedno hujše podnebne spremembe ali streljanje v šolah, lahko vplivajo na duševno zdravje vseh mladostnikov, medtem ko družbene krivice, kot je recimo seksizem, morda bolj občutijo tisti, ki so tudi osebno prizadeti.
Odziv na politično okolje ali kaj drugega?
V raziskavi so postavili domnevo, da se levo usmerjena dekleta morda preprosto odzivajo na politično okolje. Po navedbah izvajalcev raziskave lahko splošnejši pojavi, kot so vedno hujše podnebne spremembe ali streljanje v šolah, vplivajo na duševno zdravje vseh mladostnikov, medtem ko družbene krivice, kot je recimo seksizem, ki je pridobil medijsko pozornost z gibanjem #MeToo, morda bolj občutijo tisti, ki so tudi osebno prizadeti.
Ob podrobnejšem preučevanju podatkov pa je Goldbergova ugotovila, da prelomna točka za depresijo liberalno usmerjenih mladostnikov ni bilo leto 2016, temveč okoli leta 2012: to je bilo leto množičnega poboja učencev in zaposlenih na ameriški osnovni šoli Sandy Hook, istega leta je bil za predsednika ZDA znova izvoljen Barack Obama, leta 2013 pa je ameriško vrhovno sodišče razširilo pravice porok za istospolne pare. Neposredna povezava med političnimi dogodki tega obdobja in najstniško depresijo, ki je leta 2012 začela naraščati, na prvi pogled ni bila očitna.
Dekleta uporabljajo družbena omrežja pogosteje kot fantje, fantje pa običajno preživijo več časa pred zasloni, predvsem zaradi videoiger.
Goldbergova je za mnenje prosila profesorico psihologije na univerzi v San Diegu, Jean Twenge, avtorico knjige »iGen« iz leta 2017, v kateri piše o škodljivih psiholoških učinkih družbenih omrežij. Po njenih podatkih liberalno usmerjeni najstniki preživijo več časa na družbenih omrežjih kot njihovi konservativni vrstniki, dekleta pa uporabljajo družbena omrežja pogosteje kot fantje, čeprav fantje običajno preživijo več časa pred zasloni, predvsem zaradi videoiger.
Vpliv koronaepidemije na duševno zdravje mladostnikov zanemarljiv
Tudi poznejši podatki iz leta 2021 zaradi tveganega ravnanja mladih kažejo na resnost psihološke krize, s katero se danes soočajo mladostniki oz. predvsem mladostnice: sodeč po raziskavah je pred dvema letoma skoraj 60 odstotkov srednješolk doživljalo nenehne občutke žalosti in brezupa in skoraj četrtina jih je resno razmišljala o samomoru.
Te stiske »žal« ne gre pripisati koronaepidemiji, piše Goldbergova. Po besedah Jonathana Haidta, socialnega psihologa z Univerze v New Yorku, ki pripravlja knjigo o družbenih omrežjih in duševnih boleznih mladostnikov, je eden od najbolj presenetljivih podatkov, da v času covida ni bilo očitnega porasta depresije. Haidt je pojasnil, da se je »neverjetno hiter porast duševnih bolezni od leta 2012 v bistvu nadaljeval skoraj neodvisno od epidemije«.
Depresija in uporaba družbenih omrežij gresta z roko v roki.
Jasno je torej le, da otroci grozno trpijo. Številni predstavniki konservativnega krila, ki skušajo razumeti, zakaj je tako, sprejemajo ideje o škodljivih učinkih družbenih omrežij, ki jih zagovarjata Haidt in Twengova. Nekateri republikanski politiki si celo prizadevajo za uradno prepoved uporabe družbenih omrežij za otroke, mlajše od 16 let, kajti »depresija in uporaba družbenih omrežij gresta z roko v roki«. Pojavili so se celo predlogi za tožbo podjetij, ki spodbujajo družbena omrežja, ker naj bi ta škodovala duševnemu zdravju otrok.
Težave z duševnim zdravjem med mladimi tudi v Veliki Britaniji, Kanadi in Avstraliji
Nekateri pripadniki levega krila pa razmišljajo drugače: duševno zdravje srednješolk naj bi trpelo, ker so pogosto prisiljene v spolnost – če ne drugače, jih okolica spodbuja, naj si »naberejo čim več izkušenj«. Mnoge postanejo žrtve spolnega nasilja. To od deklet in žensk resnično terja grozljiv davek, kljub temu pa ne more biti edini ali osrednji vzrok za naraščajočo stopnjo mladostniške tesnobe. Spolno nasilje je v ZDA navzoče že dlje časa, spominja Goldbergova: po izsledkih raziskave o tveganem vedenju mladih je leta 2011 12 odstotkov deklet poročalo, da so bile prisiljene v spolne odnose, kar je le dve odstotni točki manj kot leta 2021. Strmo poslabšanje duševnega zdravja med mladostniki okoli leta 2012 pa ni zgolj ameriški problem: zaznavajo ga tudi v Veliki Britaniji, Kanadi in Avstraliji.
Leta 2014 je že več kot 80 odstotkov deklet v osmem razredu poročalo o skoraj vsakdanji uporabi družbenih omrežij.
V vseh teh državah se je okoli leta 2012 spremenila tehnologija in ne politika. To je bilo leto, ko je Facebook kupil Instagram, med priljubljene besede pa je vstopil izraz »selfi«. Kot v knjigi »iGen« piše Twengova, je leta 2009 manj kot 60 odstotkov deklet v osmem razredu poročalo o skoraj vsakdanji uporabi t. i. »družbenih omrežij«, do leta 2014 pa jih je to storilo že več kot 80 odstotkov.
Nenehno ugotavljanje priljubljenosti med vrstniki
Družbena omrežja niso samo zmanjšala števila druženj v živo: povzročila so revolucijo v zavesti, v kateri so ljudje nenehno pripravljeni na ocenjevanje javnosti ter ugotavljajo svojo priljubljenost in priljubljenost svojih vrstnikov. Ne preseneča, da je ta novi način obstoja še posebej težaven za osebe v življenjskem obdobju, v katerem sta oblikovanje samopodobe in iskanje pripadnosti najpomembnejša.
Kot še piše Goldbergova, se Twengova in Haidt sklicujeta tudi na Googlov dokument, v katerem sta zbrala raziskave o družbenih omrežjih in duševnem zdravju, h kateremu lahko prispevajo vsi strokovnjaki, tudi tisti, ki se z njima ne strinjajo. Haidt poudarja, da sta v 55 raziskavah, ki sta jih pregledala, našla pomembno povezavo med časom, porabljenim za družbena omrežja, in motnjami razpoloženja, medtem ko sta v enajstih raziskavah našla majhno tovrstno povezavo ali sploh nobene. Druge raziskave kažejo na vzročno povezanost.
Ena od raziskav iz leta 2022 je recimo izkoristila dejstvo, da se je Facebook v različnih univerzitetnih kampusih v ZDA začel uporabljati v različnih obdobjih: »Uvedba Facebooka na fakulteti je negativno vplivala na duševno zdravje študentov,« so ugotovili izvajalci raziskave in predstavili dokaze, da je Facebook spodbujal »neugodne družbene primerjave«.
Nove oblike medijev in tehnologije pogosto spodbujajo moralno paniko pri današnjih otrocih.
Instagram stopnjuje anksioznost
Vsekakor drži, da nove oblike medijev in tehnologije pogosto spodbujajo moralno paniko pri današnjih otrocih. Odrasli so zaskrbljeni zaradi škodljivih vplivov radia, stripov, televizije, celo različnih glasbenih zvrsti. To je zadosten razlog, da zelo previdno pristopamo k dokazom, ki družbena omrežja povezujejo z motnjami duševnega zdravja, piše Goldbergova, vendar pa to ni razlog, da bi jih povsem prezrli. Navsezadnje je za razliko od histerije ob rock glasbi zaskrbljenost zaradi psiholoških učinkov družbenih omrežij stvar, ki je skupna številnim mladim.
»Najstniki krivijo Instagram za povečanje stopnje anksioznosti in depresije,« je zapisano v interni raziskavi družbenega omrežja Facebook, ki jo je leta 2021 razkrila »žvižgačica« Frances Haugen: »Ta odziv je bil nespodbujen in dosleden v vseh skupinah.«
Ne bomo našli rešitve, če bomo vse težave pripisovali zgolj politični usmerjenosti.
Zamisli, da »neodgovorni korporativni giganti« s svojimi izdelki škodujejo otrokom, liberalcem ne bi smelo biti težko sprejeti, meni Goldbergova. Kljub temu prepoved uporabe družbenih omrežij za mlade po njenem mnenju ni pravi način za začetek reševanja psihološke katastrofe, ki je zajela toliko otrok. Ne bomo pa našli rešitve, če bomo vse težave pripisovali zgolj politični usmerjenosti.