Luka Oven. FOTO: Osebni arhiv.


Mlada Karitas se je začela oblikovati znotraj Karitas v zadnjih treh letih. Kako je do tega prišlo?

Že vse od ustanovitve Karitas v Sloveniji je na župnijskih in škofijskih Karitas pa tudi na Slovenski karitas veliko aktivnosti, v katerih sodelujejo mladi. Pobuda za bolj organizirano vključevanje mladih v delo Karitas pa je bila dana na konferenci Karitas Evrope v Franciji leta 2016.

Jeseni 2018 smo na prvi konferenci o vključevanju mladih v Karitas na Dunaju oblikovali deklaracijo, ki je osnova za razvoj Mlade Karitas v Evropi. Tudi v Sloveniji smo začeli takrat načrtno organizirati vključevanje mladih.

Zakaj se vam je zdelo potrebno posebej organizirati mlade?

Poslanstvo Mlade karitas je gotovo najprej oblikovanje okolja, ki mlade motivira in vzgaja za pomoč ljudem v stiski. Opažali smo, da med mladimi prevladuje mnenje, da je Karitas organizacija starejših gospa. Vendar imamo tudi veliko programov, ki so za mlajše. Počitnice biserov na primer, tam sodeluje veliko mladih prostovoljcev.

Eden od naših ciljev je gotovo ta, da gradimo most med mlajšimi in starejšimi prostovoljci. To je optimizem za prihodnost – da se ne bodo čez 20, 30 let župnijske Karitas zapirale. Karitas želi mladim s tem, da jim zaupa različne projekte, tudi pokazati, da ceni njihovo mnenje in talente in spodbuja uresničevanje njihovih idej.

Kje vse torej sodelujete Mladi Karitas?

Poleg prostovoljnega dela na letovanjih in taborih za otroke pomagamo tudi bolnikom, invalidom in starejšim pri romanju na Brezje, pri prireditvi Klic dobrote in Stična mladih, pri projektu Vidni in varni na cesti.

Skrbimo za učno pomoč in različne socialno varstvene programe za otroke, Miklavževanje, delamo z migranti, slepimi in slabovidnimi ... V času koronavirusa je pomembna naša pomoč pri razdeljevanju paketov, telefonsko družabništvo in akcija s pismi.


Počitnice biserov. FOTO: Tatjana Splichal.

Kakšen je bil odziv na vaš pomladni poziv za nove mlade prostovoljce?

Navdušujoč! Pa ne le po številkah, tudi po konkretnih odzivih na terenu. Pri eni župnijski karitas je bil npr. vedno problem, ker sta se, kadar smo pripeljali pakete z materialno pomočjo, z zlaganjem mučila le župnik in redovnica. Ene tone hrane ne zložiš tako hitro.

Ko smo v prvem valu objavili pobudo za nove prostovoljce, pa so se tudi v tem kraju prijavili mladi. To so večinoma močni, kmečki fantje in kadar zdaj pride hrana, jih župnik samo pokliče in imajo vse narejeno v desetih minutah! Samo malo spodbude je bilo potrebno.

Za mlade so to neprecenljive izkušnje, kajne?

Prostovoljstvo je za mlade vsekakor priložnost, da pridobivajo spretnosti, kot so empatija, ustvarjalnost, veščine reševanja problemov in kritičnega mišljenja. Pri tem lahko odkrijejo, kaj jih zanima, razširijo si obzorja, morda celo ugotovijo, s čim bi se želeli poklicno ukvarjati. Zelo pomembno je tudi, da širijo in poglabljajo svoje socialne vezi in si nenazadnje izboljšajo svoj položaj na trgu dela.

Tudi vi ste pri svojih 28 letih že dolgo povezani s Karitas.

Res je, odraščal sem v prvem materinskem domu Slovenske karitas v Višnji gori. Takrat sem spoznal Imreta in Lidijo Jerebic. Pri 16-ih sem začel kot prostovoljec sodelovati na Počitnicah biserov in še zdaj, ko sem že zaposlen, se jim vsako poletje za en teden pridružim.

Kot študent sem tri leta delal v Pelikanu v Sostrem, v terapevtski skupnosti za zasvojene s pridruženimi duševnimi težavami. Leta 2018 pa sem se zaposlil na Slovenski karitas. Tako sem res doživel različne vidike karitas: od uporabnika, do prostovoljca, študenta in zdaj zaposlenega. To delo mi res leži in mi je v velik izziv.


Prispevek je bil najprej objavljen v novi številki tednika Družina (48/2020).

Preberite še:
- Slovenska karitas in preprečevanje zasvojenosti med mladimi
- Prostovoljka Mija Zajec
- Karitas – ljubeča skrb Cerkve