Med prizadetimi je po navedbah avstrijskega Kathpressa tudi ugledni krščanski politik Dr. Sasa. Aktivisti naj bi začeli izvajati dejanja, »ki bi lahko škodila interesom Mjanmarja«, je svojo potezo upravičila hunta. Poleg omenjenega politika so na seznamu oseb brez državljanstva še ministri Zin Mar Aung, Aung Myo Min in Lwin Ko Latt.

Mjanmarska vojska je 1. februarja lani strmoglavila tamkajšnjo vlado in razpustila parlament.

Dr. Sasa je po narodnosti Čin iz pretežno krščanske istoimenske pokrajine v zahodnem Mjanmarju in je tiskovni predstavnik tamkajšnje podzemne vlade narodne enotnosti, ki jo sestavljajo odstavljeni poslanci, predstavniki etničnih skupin in opozicijski aktivisti. Vojska je 1. februarja lani vlado strmoglavila in razpustila parlament. Predsednica vlade Aung San Suu Kyi in njena stranka Nacionalna liga za demokracijo naj bi po navedbah vojaških prevratnikov »zmanipulirali rezultate volitev novembra 2020«. Suu Kyi je bila med državnim udarom aretirana in je odtlej v zaporu na neznanek kraju.

Katoliške skupnosti v Mjanmarju postajajo mesta duhov

V katoliški škofiji Loikaw v zvezni državi Kajah je bilo od začetka vojaškega udara doslej popolnoma zapuščenih že 16 od 38 župnij. Okoli dve tretjini od 90.000 katoličanov v Kajahu, vključno z duhovniki in redovnicami, se je z območja umaknilo, ko so se maja lani začeli krvavi spopadi. Najmanj sedem katoliških cerkva je bilo zadetih in poškodovanih v topniškem ognju in vojaških zračnih napadih.

Po podatkih Združenih narodov je zvezno državo Kajah zapustilo okoli 170.000 od 300.000 prebivalcev, vojska pa je požgala več kot 650 hiš, vključno s cerkvami, samostani in šolami.

Po podatkih Združenih narodov je zvezno državo Kajah zapustilo okoli 170.000 od 300.000 prebivalcev, vojska pa je požgala več kot 650 hiš, vključno s cerkvami, samostani in šolami. Vojska civiliste uporablja kot živi ščit in jih neusmiljeno pobija.

Poleg zvezne države Kajah so žarišča državljanske vojne še države Čin, Kajin in deli države Šan. V pretežno krščanskem Činu vojska obstreljuje cerkve in begunska taborišča ter požiga cela mesta. Državljanska vojna in vojaška diktatura sta med 16 katoliškimi škofijami v Mjanmarju posebej prizadeli škofije Hakha v Činu, Loikaw v Kajahu, Pekhon v državi Šan in Kalay v Sagaingu v osrednji Burmi.