Po vojaškem udaru v Mjanmarju 1. februarja letos Unicef svari pred hudim kršenjem človekovih pravic v državi in opozarja, da je v dveh mesecih po prevzemu oblasti s strani tamkajšnje vojske življenje izgubilo že skoraj 40 otrok.

Poročilo navaja otroške žrtve v starosti od enajst do sedemnajst let, vse umorjene s strelnim orožjem, predstavniki omenjene organizacije pa poročajo tudi o enoletni deklici, ki je utrpela hude posledice zaradi uporabe strelnega orožja.

Dva meseca nasilja, kršenje otrokovih pravic

Vse od vojaškega udara 1. februarja se v Mjanmarju vrstijo množični protesti, predsednik države Win Myint, dejanska voditeljica Aung San Suu Kyi in številni drugi visoki politiki pa so še vedno v priporu. Ubitih je bilo na desetine protestnikov.

Unicefovo poročilo ugotavlja, da je bilo v dveh mesecih nasilja ubitih najmanj 35 otrok, »nešteto drugih pa resno ranjenih«. Poleg tega so varnostne sile po vsej državi naključno aretirale in zadržale skoraj 1.000 otrok in mladih. »Na milijone otrok in mladih je bilo posredno ali neposredno izpostavljenih pretresljivim prizorom nasilja, kar je resno ogrozilo njihovo duševno zdravje in čustveno blaginjo.«

Dolgoročni učinki

Pri Unicefu so osupli nad »nepremišljenim ubijanjem, vključno z otroki, ki se trenutno dogaja v Mjanmarju, in nad neuspehom varnostnih sil, da bi otrokom in mladim zagotovili varno življenje v državi«. Kot je že pred časom izjavil glavni tajnik Združenih narodov Antonio Gutteres, bi morali vsi odgovorni za to početje, »ki nedvomno vključuje tudi hudo kršenje otrokovih pravic«, odgovarjati za svoje ravnanje.

Poleg neposrednih učinkov, ki jih ima nasilno dogajanje nad otroki, pa bodo po besedah predstavnikov Unicefa še toliko hujše dolgoročne posledice. Trenutno namreč otroci v Mjanmarju niso deležni niti najosnovnejše oskrbe: skoraj milijon otrok nima dostopa do osnovnih cepiv, skoraj petim milijonom primanjkuje prehranskih dodatkov vitamina A, skoraj 12 milijonov bo najverjetneje izgubilo izobraževalno leto, več kot 40.000 otrok ni deležnih obravnave zaradi velike podhranjenosti, skoraj 280.000 najranljivejših mater in otrok ne prejema socialne pomoči, ki je njihov edini vir preživetja, in več kot četrt milijona otrok nima dostopa do pitne vode ter osnovne higiene

Naloga varnostnih sil

Po besedah Unicefa je dolžnost varnostnih sil v Mjanmarju, da ta trenutek prenehajo zlorabljati otroke v državi in kršiti njihove pravice ter da v vseh okoliščinah zagotovijo njihovo varnost: »Varnostne sile bi morale končati zasedbo izobraževalnih ustanov in zaščititi vse nujno potrebne zaposlene – vključno z zdravstvenimi delavci in učitelji – ter zagotoviti temeljne dejavnosti za otroke in družine.«

Unicef svoje poročilo zaključuje z besedami, da »otrok v Mjanmarju v teh kritičnih časih ne smemo pustiti na cedilu, saj gre za njihova življenja, njihovo blaginjo in njihovo prihodnost«. Predstavniki organizacije zagotavljajo: »Vedno jim bomo trdno stali ob strani.«