Že decembra lani je bila sprva obsojena na dve leti zapora, spominjajo pri STA, tokrat pa je bila spoznana še za krivo nezakonitega uvoza in posedovanja voki-tokijev, ki so jih vojaki našli med preiskavo na njenem domu, izvedeno v okviru državnega udara februarja lani. Suu Kyijevo so spoznali tudi za krivo kršenja ukrepov za zajezitev novega koronavirusa in ji posledično dosodili štiriletno zaporno kazen.

Aung San Suu Kyi je v priporu že od 1. februarja lani, ko je vojska izvedla državni udar in po razmeroma kratkem obdobju demokracije znova prevzela oblast v Mjanmarju.

Decembra lani je sodišče v Mjanmarju odstavljeno voditeljico obsodilo na dve leti zapora zaradi hujskanja proti vojski in še dve leti zaradi kršitve zakona o naravnih nesrečah, ki velja tudi za koronaepidemijo. Vodja mjanmarske hunte Min Aung Hlaing je pozneje kazen znižal oziroma jo prepolovil na dve leti zapora, Suu Kyijeva pa sme kazen odslužiti v hišnem priporu.

Decembrske obsodbe so sprožile ostre kritike v mednarodni skupnosti in jezo med prebivalci Mjanmara. Proti 76-letni odstavljeni mjanmarski voditeljici je sicer odprtih skupno več kot deset primerov, od kršitev zakona o državnih skrivnostih in volilnih prevar do korupcije, zaradi katerih ji grozi skupaj več kot 100 let zapora. V priporu je Nobelova nagrajenka že od 1. februarja lani, ko je vojska izvedla državni udar in po razmeroma kratkem obdobju demokracije znova prevzela oblast v Mjanmarju.