Kardinal Bo je v pogovoru za Radio Vatikan državljanom Mjanmara ob prvi obletnici udara sporočil, da čuti njihovo bolečino, njihovo trpljenje, njihovo lakoto: »Razumemo vaše razočaranje, razumemo vaš odpor.« Toda vsem tistim, ki verjamejo le v nasilen upor, kardinal in predsednik Mjanmarske škofovske konference sporoča, »da obstajajo tudi druga sredstva.

Varnostne sile so se na upor odzvale s krvavim protiudarcem nasprotnikom prevrata.

1. februarja lani je vojska odstavila izvoljeno vlado Narodne lige za demokracijo pod vodstvom Aung San Suu Kyi ter njo in številne druge politike zaprla v hišni zapor. Nasilno dejanje vojske je sprožilo številne proteste in nasprotovanja, ljudje pa so zahtevali vnovično vzpostavitev demokratičnih procesov.

Varnostne sile so se na upor odzvale s krvavim protiudarcem nasprotnikom prevrata, ubile skoraj 1.500 protestnikov in doslej zaprle več kot 11.700 oseb. Vojaški udar je pomenil zaključek desetih let reform in demokratizacije – po skoraj petih desetletjih trde vojaške prevlade.

»Podaljšan križev pot«

Kardinal Bo je že večkrat pozval k mirni vrnitvi civilne vlade ter spoštovanju človekovih pravic in svobode. Globoko je zaskrbljen nad zapletenim položajem ljudi v deželi: to je »podaljšan križev pot, ki edenski vrt spreminja v Kalvarijo«.

Po zadnjih ocenah Združenih narodov so nemiri v Mjanmaru skoraj polovico izmed 54 milijonov prebivalcev potisnili v skrajno revščino in povsem izničili občudovanja vreden napredek, ki ga je država dosegla od leta 2005. Ocenjujejo, da je 14 od 15 držav in pokrajin že doseglo kritični prag za akutno podhranjenost.

Nemiri v Mjanmaru so skoraj polovico izmed 54 milijonov prebivalcev potisnili v skrajno revščino.

Združeni narodi še ocenjujejo, da od 54 milijonov prebivalcev Mjanmara okoli 25 milijonov ljudi živi v revščini, 14,4 milijonov ljudi pa je odvisnih od različnih oblik človekoljubne pomoči. Med njimi je 6,9 milijonov moških, 7,5 milijonov žensk in 5 milijonov otrok. Že pred vojaškim udarom 1. februarja lani je bilo v državi okoli 340.000 notranje razseljenih, prevrat pa je poskrbel še za 321.000 novih notranjih beguncev. Predvsem na krščanskih območjih je število pregnanih izjemno visoko.

Kardinal Bo, ki je tudi predsednik Združenja azijskih škofovskih konferenc (FABC), trenutne razmere opisuje kot obdobje, ko se »kaos, zmeda, spori in človeško trpljenje nenehno krepijo«. Celoten Mjanmar je vojno območje, kjer ljudje živijo v strahu in grozi in stradajo.

Mjanmarski kardinal Charles Bo. FOTO: Vatican Media

Širjenje spora

73-letni kardinal obljublja, da bodo škofje še naprej spremljali mjanmarski narod, »tako da si bodo prizadevali za človekoljubno pomoč in vse strani spodbujali, naj stopijo na pot miru in sprave«.

Napad vojske na protestnike je znova obudil vse stare spore z oboroženimi uporniškimi skupinami v državi, posebej na večinsko krščanskih območjih. Poleg tega so nastale številne nove neodvisne civilne uporniške skupine, ki se zoperstavljajo grozotam varnostnih sil.

Kristjani tarča napadov

Med območji, ki jih je oboroženi spor najbolj prizadel, so zvezne države Čin, Kajah in Kačin. Cerkve, ki pregnanim in beguncem nudijo zatočišče, so tarče vojaških napadov in obstreljevanj. Duhovnike in pastorje pošiljajo v zapor, vojska pa je doslej ubila že veliko število neoboroženih civilistov, med njimi ogromno kristjanov.

V vasi Mo v zvezni državi Kajah je vojska na predvečer božiča ubila 35 civilistov.

Spor med vojsko in oboroženimi skupinami je povzročil nepregledne množice notranje razseljenih, pa tudi beguncev, ki so zapustili državo. Izvedenci pri Združenih narodih se bojijo, da bi država lahko zdrsnila v vedno obsežnejšo državljansko vojno.

Kardinal Bo toži zaradi napadov na svetišča, v katerih umirajo ljudje, ki so tam poiskali zaščito pred napadalci. Predsednik Mjanmarske škofovske konference obsoja predvsem pokol, v katerem je bilo na predvečer božiča v vasi Mo v zvezni državi Kajah ubitih 35 civilistov, med njimi štirje otroci in človekoljubni prostovoljci, ki so zgoreli v namerno zanetenem požaru.

Združeni narodi preiskujejo domnevne zločine proti človečnosti v Mjanmaru

Združeni narodi ob prvi obletnici vojaškega udara sicer poročajo o več kot tisoč smrtnih žrtvah zaradi nasilja, ki ga izvajajo državne varnostne sile. Kot je po navedbah STA sporočil glavni preiskovalec neodvisnega preiskovalnega mehanizma za Mjanmar (IIMM) Nicholas Koumjian, bi okoliščine pobojev lahko opredelili kot zločine proti človečnosti.

Obstajajo namreč verodostojne obtožbe, da so mjanmarske varnostne sile izvajale samovoljne aretacije, mučenje in spolno nasilje nad priprtimi, poleg tega pa naj bi v priporu ubili številne civiliste. IIMM bo obtožbe namerava preveril in dokumentiral, da bodo odgovorni lahko nekoč odgovarjali za storjene zločine.

Prebivalci Mjanmara prvo obletnico vojaškega udara obeležujejo s tiho stavko.

V Mjanmaru so se ljudje ob prvi obletnici vojaškega udara s tiho stavko uprli ukazom hunte, naj opravljajo svoje posle, zato so danes izpraznili ulice in zaprli trgovine, čeprav je hunta zagrozila, da bo zasegla vsa podjetja, ki se bodo ob tej priložnosti zaprla, in opozorila, da bi lahko udeležence hrupnih shodov obtožila izdaje ali terorizma.

Vojaška hunta, ki je pred letom dni z udarom zaključila kratko demokratično obdobje v tej jugovzhodni azijski državi in odstavila demokratično izvoljeno predsednico vlade Aung San Suu Kyi, je sprožila množične proteste in kršitve človekovih pravic po vsej državi, vodja hunte Min Aung Hlaing pa je danes v luči omenjenih dogodkov ponovil, da je bila vojska prisiljena prevzeti oblast zaradi volilnih prevar stranke Suu Kyijeve na volitvah leta 2020. Te so bile po mnenju mednarodnih opazovalcev večinoma svobodne in poštene.