Sredi še vedno trajajočega spora v Mjanmarju nadškof v tamkajšnji prestolnici Rangun poziva k nujni prekinitvi sovražnosti in sprte strani spodbuja, naj sklenejo premirje. Mir je »dosti dragocenejši od zlata in srebra« in vredno je, da si v državi z vsemi sredstvi prizadevajo za preprečitev državljanske vojne, je po navedbah avstrijskega Kathpressa pred dnevi v izjavi za javnost opozoril mjanmarski kardinal Charles Maung Bo. Razmere v državi, ki jo poleg epidemije koronavirusne bolezni pestijo še vojaško nasilje, notranji begunci in huda revščina, kardinal opisuje kot izjemno žalostne: na milijone ljudi trenutno trpi zaradi lakote, velik del prebivalstva je močno prestrašen in potrebuje »ozdravljenje«, je pojasnil nadškof v Rangunu, ki kljub hudi stiski v državi prebivalce poziva k medsebojni pomoči.

Leto 2020 je bilo »leto teme in smrti«, se je nadškof ozrl v preteklost in spregovoril o »cunamiju zla«, ki še vedno pretresa državo. Ljudje v Mjanmarju so »prehodili resničen križev pot« in doživeli veliko grenkih izkušenj, zato kardinal goreče moli za njihovo ozdravljenje. »Za mnoge med vami je trinajsta postaja, ko Mati joče nad mrtvim telesom svojega Sina, postala resničnost. Živimo v državi, v kateri na stotine mater živi z neutolažljivimi solzami v očeh, njihova srca, kot srce naše Božje Matere Marije, pa so ranjena, ko gledajo svoje mučene in umorjene sinove in hčere,« piše kardinal Bo.

Cerkev je prav tako soudeležena v boju mjanmarskega ljudstva in je poklicana, da »naš narod spremlja v njegovi krvi in solzah«, je zapisal kardinal. Po njegovih besedah iz teme trenutnih razmer sije močna luč preprostih dejanj velikodušnosti do bližnjega. Kristjani bi morali imeti dovolj poguma, je prepričan cerkveni dostojanstvenik, »da odpustijo našim največjim sovražnikom in se z njimi spravijo«. Nečloveškosti ne smemo vračati z nečloveškostjo, nasilja ne z nasiljem, tako kardinal, ki je svoj zapis sklenil s svarilom: »Državljanska vojna bo ranila prav vsakogar in trajalo bo desetletja, da bodo ljudje ozdravljeni. Nikar ne stopimo na to pot samouničenja.«

Že več kot 700 mrtvih

Po februarskem vojaškem udaru je v Mjanmarju doslej življenje izgubilo že več kot 700 ljudi. Nasilen odziv vojske na mirne proteste državljanov je med drugim zahteval tudi življenja prek 50 otrok. Opazovalci se resnično bojijo, da bo v državi izbruhnila državljanska vojna. Mednarodno posredovanje se kljub številnim pozivom mednarodne skupnosti k umiritvi razmer zaenkrat ne zdi verjetno. Tudi okoliške azijske države si niso povsem edine, kako se odzvati na ravnanje mjanmarske vojske, ki civiliste odganja z grozljivim nasiljem.

Kot je znano, se vojska v svojem odzivu nad protestniki ne izogiba niti cerkva, temveč nasilno vdira k bogoslužjem. Že med velikonočnimi prazniki so varnostne sile v iskanju nasprotnikov vojaškega udara po navedbah katoliške agencije Ucanews vdrle v številne katoliška, anglikanska in baptistična svetišča. V mjanmarski zvezni državi Shan so že v začetku marca obstreljevali baptistično cerkev, kamor se je zateklo deset protestnikov, ki jih vojska pridržala, vendar pozneje tudi izpustila. V večinsko budističnem Mjanmarju kristjani predstavljajo okoli šest odstotkov prebivalstva.


FOTO: Vatican Media

Avstrijski misijonar poroča o grozljivem nasilju

O revščini, nasilju in strahu v Mjanmarju pa po vojaškem udaru poroča avstrijski frančiškan p. Johannes Nepomuk Unterberger, ki od leta 2016 kot misijonar deluje v Rangunu. Kot pravi, življenje tamkajšnjih prebivalcev trenutno ogroža že običajno nakupovanje, saj je vojska nenehno na preži za nasprotniki režima. Vsakega protestnika označijo za terorista, kdor koli ima pri sebi telefon, mu vojska na ulici preverja vsebine, ki jih tam shranjuje, in če najdejo kar koli sumljivega, človeka nemudoma odpeljejo v pripor.

Vse to nasilje in nadzor med državljani povzroča hude duševne posledice, pojasnjuje p. Unterberger: »Kot človek sem svojo mejo že prestopil. Čustveno sem na tleh. Nasilnih umorov ne zdržim več.« Kot pravi, moč črpa v molitvi in vsakdanji sveti maši ter ob prebiranju dnevnika sv. Favstine Kowalske.

Finančna pomoč družinam, ki izdelujejo rožne vence

Za skorajšnje izboljšanje razmer v državi zaenkrat še nima upanja: »Pravzaprav sem prepričan, da se bodo stvari še poslabšale.« Po njegovem mnenju bi morda lahko pomagali vojaki Združenih narodov, vendar Kitajska in Rusija odločno nasprotujeta posredovanju modrih čelad.

Poleg nasilja je ena osrednjih težav v državi tudi revščina. »Kot frančiškani smo poklicani, da življenje delimo z ubogimi,« pojasnjuje p. Unterberger. Da bi družinam nudil malce denarne pomoči, je spodbudil projekt, v katerem tri večje družine – okoli 50 oseb – izdeluje rožne vence in nabožne zapestnice. To delo je »izjemno pomemben prispevek za njihovo preživetje«.