Mitja Iršič: »Za Roberta Goloba so 'ljudstvo' le tisti, ki volijo levico«
Mitja Iršič: »Za Roberta Goloba so 'ljudstvo' le tisti, ki volijo levico«
Ker ima koalicija v državnem zboru udobno večino, dvomov o izvolitvi ministrske ekipe ni bilo. Vseeno pa so bili že ob podpisu koalicijske pogodbe, pa tudi ob zaslišanjih ministrskih kandidatk in kandidatov na pristojnih odborih DZ glasni tudi dvomi in kritike (zlasti podjetnikov) tako o prioritetah nove vlade kot o kadrovskem razrezu in strokovnosti Golobove ekipe.
Mitja Iršič je politični analitik in v minulem mandatu svetovalec za odnose z javnostmi na ministrstvu za kulturo.
Kako strokovna je zares nova vlada in kakšen premier bo Robert Golob, kaj ga je presenetilo ob spremljanju zaslišanj ministrskih kandidatov, na katerih področjih bi se lahko med koalicijskimi partnericami iskrilo in kako enotna je opozicija – o vsem tem smo se pogovarjali s političnim analitikom Mitjo Iršičem, v minulem mandatu svetovalcem za odnose z javnostmi na ministrstvu za kulturo.
Ljudje, ki sicer volijo stranki SD in Levica, zdaj pa so volili Gibanje Svoboda, so dobili točno to, kar so si želeli. Ostro-levo, revanšistično retoriko, revolucionarne proklamacije o globalni spremembi sistema in napovedi še večjega egalitarizma v državi, ki jo že tako duši egalitarizem.
Ali je nova vlada res tako strokovna in ali je v njej res »vsa raznolikost in s tem vse bogastvo naše države«, kot napoveduje novi premier Robert Golob?
Zanimivo, da je novi premier izrekel ta stavek, saj je ta vlada ravno nasprotje tega, kar trdi – gre za vlado izrazitega izključevanja konservativne polovice Slovenije, ki ne razmišlja ekonomsko egalitaristično in ki so ji bližje tradicionalne vrednote. Robert Golob govori o »ljudstvu« na način, kot da so prebivalci Slovenije le tisti, ki volijo levico, in iz tega izhodišča je vlada res odraz »vse raznolikosti naše države«, a na žalost le levega dela, ki pa je že sam po sebi izredno homogen, saj je koalicijska pogodba pokazala, da so stališča uradno liberalnega Gibanja Svoboda nelagodno blizu skrajni stranki Levica. Ali so novi ministri strokovni, naj presodi vsak zase, dejstvo pa je, da je nabor – razen nekaj imen – izrazito političen, v tistem delu, kjer gre za strokovnjake, pa se ti strokovnjaki niso ravno proslavili na svojih področjih.
Vsi na desnici se zavedajo, da v času, ko je politična opcija v izraziti manjšini, ni časa za prepire, pač pa sodelovanje. NSi bi s koketiranjem s trenutno levo koalicijo veliko več izgubila kot pridobila, njen edini programsko kompatibilen partner v tem državnem zboru pa je stranka SDS.
Vas je kdo od ministric in ministrov na zaslišanjih pred pristojnimi odbori DZ izrazito presenetil ali razočaral?
Pozitivno me je presenetil pragmatizem Matjaža Hana in Danijela Bešiča Loredana, ki sta nekako mirila strasti in dala upanje, da se najbolj skrajno socialistični deli koalicijske pogodbe ne bodo izvedli. Sploh Han je videti, kot da želi biti naslednik Zdravka Počivalška – zdravi center sicer izredno leve vlade. Nekako je namignil, da se bo zavzemal za obstoječi Zakon o dohodnini, ki ga je sprejela Janševa vlada. Bešič Loredan pa je povsem v nasprotju s koalicijsko pogodbo dal vedeti, da ne podpira izključevanja zasebnih zdravnikov iz sistema javnega zdravstva. Tudi sicer je bila njegova predstavitev strokovna, eksaktna in vsebinska, sploh če jo primerjamo s predstavitvami nekaterih drugih kandidatov.
Tudi SD-jeva utopična obljuba, da bomo vsi prišli do specialista v 30 dneh, je očitno povsem pozabljena.
Tukaj bi izpostavil predvsem Marjana Šarca, ki je svoj mandat predsednika vlade očitno razumel kot še eno zabavno predstavo na gasilski veselici, zdaj pa jo le nadaljuje v drugi vlogi. Poznalo se mu je, da se o resorju ni niti najmanj poučil in je nizal enovrstičnice, ki so jih že leta 2019 pripravili v stranki Levica, ko so skupaj s Karlom Erjavcem sabotirali takratni nakup oklepnikov. O trenutno najsodobnejših in najhitrejših oklepnikih na svetu tipa Rheinmetal Boxer 8X8 je govoril kot o »pretežkih, okornih in neokretnih«, kar je še posebej nenavadno glede na dejstvo, da so se oklepniki – čeprav starejše sovjetske izdelave – v nasprotju s tanki odlično obnesli na ukrajinskem bojišču. Govoril je o sodobnih tehnikah bojevanja, potem pa v istem stavku nadaljeval o partizanski gverili. Človek dobi občutek, da je bil na tako občutljivo mesto postavljen za sabotažo investicij v Slovensko vojsko, s čimer bi koalicija mirila volilno telo stranke Levica, če ta ne bo mogla doseči socialističnih postavk koalicijske pogodbe.
Kako je Robert Golob v prvem dobrem mesecu dni unovčil veliko podporo volivcev oziroma ali zaenkrat upravičuje visoka pričakovanja dela slovenske javnosti?
Ljudje, ki sicer volijo stranki SD in Levica, zdaj pa so volili Gibanje Svoboda, so dobili točno to, kar so si želeli. Ostro-levo, revanšistično retoriko, revolucionarne proklamacije o globalni spremembi sistema in napovedi še večjega egalitarizma v državi, ki jo že tako duši egalitarizem. Robert Golob bi lahko bil koordinator stranke Levica, pa bi se v tej vlogi odlično znašel. Na drugi strani se že slišijo prvi šumi bolj zmernih liberalnih volivcev, ki so volili za Gibanje svoboda kot anti-Janša opcijo in so pričakovali bolj zmerno LDS-ovsko politiko, kot jo je denimo vodila vlada Mira Cerarja (predvsem pod vplivom Zdravka Počivalška). Gre za podjetnike, normirane espeje, zaposlene v gospodarstvu – vsem tem je Golobova vlada napovedala vojno. Prav ti volivci bodo tudi težje požrli dejstvo, da sta v ministrski ekipi Marjan Šarec in Alenka Bratušek, ki so jima volivci zelo odločno povedali, da si ju ne želijo več v politiki.
Pozitivno me je presenetil pragmatizem Matjaža Hana in Danijela Bešiča Loredana, ki sta nekako mirila strasti in dala upanje, da se najbolj skrajno socialistični deli koalicijske pogodbe ne bodo izvedli.
Katera področja ali koalicijske zaveze bi utegnila biti kamen spotike med koalicijskimi partnericami?
Kot sta napovedala nastopa Matjaža Hana in Danijela Bešiča Loredana, predvsem vprašanje t. i. napovedanega ”nižanja plač” in ponovnega višanja stroškov dela, ki ga je Golob napovedal z Zakonom o dohodnini, ter vprašanje vzdržnosti sistema javnega zdravstva, kjer bo močno vlogo igrala stranka Levica, ki si želi popolno podržavljenje inštituta zdravstvenih zavarovanj. Prvi ukrep bo med volivci izredno nepriljubljen, drugi bo velik zalogaj za javne finance, saj je ravno insistiranje stranke Levica na odpravi dodatnega zavarovanja predstavljalo enega glavnih razlogov zloma vlade Marjana Šarca.
Na drugi strani se že slišijo prvi šumi bolj zmernih liberalnih volivcev, ki so volili za Gibanje svoboda kot anti-Janša opcijo in so pričakovali bolj zmerno LDS-ovsko politiko, kot jo je denimo vodila vlada Mira Cerarja (predvsem pod vplivom Zdravka Počivalška).
Opažate kakšne neskladnosti med predvolilnimi obljubami koalicijskih strank, zavezami iz koalicijske pogodbe in besedami z zaslišanj ministrskih kandidatov?
Omenil sem že nastopa Hana in Loredana. Gradnja 20.000 neprofitnih stanovanj je bila osrednja volilna tema tako stranke SD kot Levica. Na zaslišanju je Luka Mesec že stopil korak nazaj in povedal, da ne ve, v kakšnem časovnem okviru se bodo stanovanja zgradila, hkrati pa ni več govoril izključno o gradnji, pač pa o uporabi 20.000 stanovanj (najbrž namiguje na prisilno oddajo nezasedenih zasebnih nepremičnin). Tudi SD-jeva utopična obljuba, da bomo vsi prišli do specialista v 30 dneh, je očitno povsem pozabljena.
Tukaj bi izpostavil predvsem Marjana Šarca, ki je svoj mandat predsednika vlade očitno razumel kot še eno zabavno predstavo na gasilski veselici, zdaj pa jo le nadaljuje v drugi vlogi.
Se bo razmerje oziroma odnos med opozicijskima strankama SDS in NSi po vrnitvi v opozicijo po vašem mnenju kaj spremenilo?
Veliko akterjev na politični in medijski sceni si tega želi. A sta stranki v koaliciji delovali izredno homogeno, vodstva – tako politična kot strokovna – pa so utrdila vezi, saj je bilo kratkih stikov v izredno napetih razmerah vladanja izjemno malo. Tudi zadnji zapleti v zvezi z izjavami Ljudmile Novak in imenovanjem predsednikov odborov so le vihar v kozarcu vode. Vsi na desnici se zavedajo, da v času, ko je politična opcija v izraziti manjšini, ni časa za prepire, pač pa sodelovanje. NSi bi s koketiranjem s trenutno levo koalicijo veliko več izgubila kot pridobila, njen edini programsko kompatibilen partner v tem državnem zboru pa je stranka SDS.