Pretekla nedelja je bila misijonska. V misijonskem mesecu je zvenela še posebej slovesno s sloganom »Krščeni in poslani«. Osrednje praznovanje v Sloveniji je bilo v Murski Soboti, kjer je mašo v stolnici daroval murskosoboški škof Peter Štumpf.

V pridigi se je oprl na papeževo poslanico Krščeni in poslani, v kateri govori, da smo vsi »misijon«, kar »pomeni, da v vsak, ki je bil zaznamovan s krstom, v sebi nosi vse, kar v bistvu misijon pomeni: najprej smo ljudje in kot krščeni smo Božji otroci ter med seboj in v Kristusu bratje in sestre. To troje nam omogoča spoznavati in prejemati ljubezen, ki nas žene, da bi tudi drugim govorili o Kristusu.«

Ne zaradi dolžnosti, temveč zato, ker mu nepreklicno pripadamo. Zakaj nas je sram govoriti o Kristusu? je vprašal škof in odgovor našel v besedah: »Najbrž nimamo vedno dovolj dobrih misli in besed ne o sebi in ne o drugih. Nismo dovolj pogumni.« Ne tako, kot so bili misijonarji, ki so si do evangeliju sovražnih ljudstev in njihovih poglavarjev velikokrat utirali poti z lastno krvjo in omehčali trda srca. Mnogi takšni trdosrčneži so nato po spreobrnjenju postali novi oznanjevalci Kristusa.

Škof je zbrane povabil, naj tudi zdaj odpravimo predsodke drug o drugem in kljub vsemu drugim ne nehamo govoriti o Kristusu. »Vztrajati pri govorjenju o Kristusu, v ugodnih in neugodnih okoliščinah, to pomeni krepost potrpežljivosti. Potrebne so nam velike in močne duhovne mišice, da vztrajamo v potrpežljivosti. Resnični in pravi Kristusov učenec je tisti, ki s potrpežljivostjo prenaša težo nepravičnosti.«

Ob 100-letnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom je škof Štumpf spomnil na salezijanca Jožef Radoho, ki je vodil v Italijo v salezijanske zavode tiste fante iz Prekmurja, ki so v sebi čutili misijonski poklic. Delovali so v Braziliji, Čilu, Patagoniji, Kolumbiji, na Kubi, v Afriki, na Japonskem in Kitajskem. Kleklovi časopisi Marijin list, Novine in Kalenar Srca Jezušovogaso med prekmurskimi ljudmi razširjali misijonsko misel. Tudi duhovnik in narodni buditelj Klekl st. s svojim časopisjem ljudi tudi vabil, da materialno podprejo misijone po svetu.

Vendar je škof Štumpf poudaril, da misijonsko delo ni nikdar dokončano – niti tam, kjer že vsi verujejo v Kristusa. »Če nehamo govoriti o Kristusu, vera v Kristusa takoj prične pešati in končno povsem zamre. Ko namreč govorimo o Kristusu, v nas govori Sveti Duh. Zato je govorjenje o Kristusu v Svetem Duhu, vedno tudi življenje v Svetem Duhu. To pa med nami pomeni pravičnost, mir in veselje.«

Več o misijonarjih in njihovem delu lahko preberete v na naših spletnih straneh, v časopisu Družina in reviji Praznična, misijonskemu oktobru pa je posvečen tudi oktobrski Magnificat.

Poročilo o misijonski nabirki 2018

Darovi vernikov iz nabirke na misijonsko nedeljo se zberejo pri Svetem Sedežu, kjer Papeška družba za širjenje vere sprejema prošnje misijonarjev za pomoč. Po načelu solidarnosti jih razporejajo glede na potrebe in možnosti. Lani je Slovenija pomagala z darovi v višini 197.151,12 EUR. S tem je pomagala župnijam v Beninu.