Misijonsko središče Slovenije je v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani pripravilo misijonski simpozij.

Misijonarji so predstavili svoje delo, vtise in spoznanja.

Papež Frančišek je letošnji oktober razglasil za izredni misijonski mesec ob spominu na stoto obletnico pisma papeža Benedikta XVI. O misijonski dejavnosti Cerkve Maximum illud. Tudi Cerkev na Slovenskem se je odzvala papeževemu vabilu.

Eden od glavnih dogodkov v tem mesecu, ki jih organizira Misijonsko središče Slovenije je bil v soboto, 12. oktobra, v dvorani Matije Tomca v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani misijonski simpozij. Z njim želijo začeti z iskanjem novih smernic in poti za oživitev misijonskega duha in prenove Cerkve na Slovenskem.

V Sloveniji je misijonska zavest močna in živa

Udeležence sta pozdravila nuncij Jean-Marie Speich in predsednik Misijonskega središča, upokojeni škof Metod Pirih, ki je dejal, da je namen simpozija prebuditi med nami misijonsko zavest, da se bomo z novim zagonom in gorečnostjo posvetili misijonskemu delovanju. Obnovitev poslanstva na evangeljski način, kot ga je pred sto leti zahteval papež, je namreč glede na današnje razmere v svetu in v Cerkvi še vedno aktualno. Škof Pirih poudarja, da je vsa Cerkev misijonska po svoji naravi, saj je evangelij namenjen vsem ljudem. Spomnil je na zadnjo škofovsko sinodo pred dvema letoma, ki je bila posvečena mladim. »Mladi, ki so upanje Cerkve, so tudi upanje misijonarstva. Gre za previdnostno priložnost, da bi mlade vključili v skupno misijonsko odgovornost, ki potrebuje njihovo domišljijo in ustvarjalnost.

Škof meni, da je v Sloveniji misijonska zavest močna in živa. Bogu smo hvaležni, da je iz našega naroda poklical toliko oznanjevalcev in sodelavcev v Božjem kraljestvu. Vsem je zaželel, da bi bila misijonska dejavnost v sedanjem času še učinkovitejša, v korist vse Cerkve in da s svojim neutrudnim delom za misijone pokažemo resnični Kristusov obraz.

Misijoni v cerkvenih dokumentih

Sledila so predavanja. Najprej je dr. Mari Osredkar predstavil misijone v cerkvenih dokumentih.


Dr. Mari Osredkar

Spomnil je, da je danes misijonska dejavnost Katoliške cerkve utemeljena na treh dokumentih. Najpomembnejši je dokument Drugega vatikanskega koncila Ad gentes, ki v slovenskem prevodu nosi naslov Odlok o misijonski dejavnosti Cerkve.

Nadgradnja tega dokumenta je apostolska spodbuda papeža Pavla VI. Evangelii nuntiandi, ki ga je prevajalec v slovenščino poimenoval O evangelizaciji današnjega sveta.

Ob 25 letnici koncilskega dokumenta Ad gentes pa je papež Janez Pavel II. izdal posebno okrožnico z naslovom Redemptoris missio, ki ga je založba Družina v zbirki Cerkveni dokumenti izdala pod številko 46 z naslovom Odrešenikovo poslanstvo.

To so trije dokumenti Katoliške Cerkve, ki usmerjajo način in obliko današnje katoliške misijonske dejavnosti v svetu.

Pričevanje, da Bog ljubi vsakega človeka

Spomnil je, da je nauk o odrešenju Drugega vatikanskega koncila omogočil medverstveni dialog, ki vsebuje spoštovanje in sprejemanje drugače verujočih.

»Nikakor pa kristjanov ne odvezuje naloge oznanjanja, da je Kristus edini odrešenik.

Ravno v spoštovanju in sprejemanju drugače mislečih se uresničuje evangeljska zapoved ljubezni do slehernega drugega in drugačnega. Kristus namreč od svojih učencev zahteva celo ljubezen do sovražnikov.

Koncilski dokumenti, na katerih temelji moderna misijonska dejavnost, misijonarje usmerjajo k novemu načinu misijonarjenja: k pričevanju. Ni več nasilja in nasilnega spreobračanja, temveč pričevanje, da Bog ljubi vsakega človeka.

S tem, ko ljubimo in delamo dobro drugače verujočim, lahko le ti začutijo Božjo ljubezen preko našega spoštovanja, sprejemanja in bližine.

S tako držo lahko kristjani pričujemo in svetu pokažemo, da je Kristus resnični odrešenik človeka oziroma, da samo evangeljski način življenja omogoča odrešenje vsem.«

Kakšen naj bo misijonar danes

Misijonar Janez Mujdrica je govoril o misijonarju danes.


Misijonar Janez Mujdrica

Po njegovem naj bi bil kristjan moder in srečen; obenem pa naj bi tudi pomagal drugim, ki jih srečuje, najti veliko življenjsko modrost in srečo.

»Kristjan se mora znati inkulturirati – dati na nivo posameznika in skupnosti, ki jih sreča, da jim lahko napravi veselo oznanilo relevantno.

Tako je kristjan, misijonar kjerkoli je, ne le z besedo, ampak predvsem z svojim zgledom. Ali lahko oznanjamo Jezusovo veselo oznanilo, če smo brez upanja in veselja?«

Spomnil je, da sv. Pavel, ki je eden od Jezusovih najboljših učencev, predvsem poudarja dve stvari. Prva je, da moramo biti odprti in previdni: »vse preskusi in kar je dobro, zadrži« (1Tes 5:21).

Druga pa je, da se moramo truditi, da gradimo boljši in lepši svet s tem, da »povemo resnico na ljubezniv način« (Ef 4:15). Misijonar mora biti kritičen in konstruktiven.

Jezus pravi, da je zlato pravilo (vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, tudi vi storite njim) najbolj važno pravilo v krščanski religiji (Mt 7:12). Zato je, je poudaril Mujdrica, mora biti vsak misijonar ekumenist in ne fundamentalist.

O misijonih in identiteti Slovencev

Dr. Blaž Jezeršek je razmišljal o misijonih in identiteti Slovencev.


Dr. Blaž Jezeršek

Dejal je, da za vzpostavitev zavesti o sebi, o svojem obstoju in svoji identiteti, mora najprej priti do srečanja z nekom ali nečim, kar je drugačno od mene. Kolikor že nas različnost po eni strani ogroža, saj predstavlja nekaj, česar ne obvladamo in je zato nepredvidljivo, nas po drugi strani tudi vzpostavlja, saj se šele ob njej (različnosti) zavemo svojega obstoja, in s tem svoje identitete. Za različnost zato pravimo, da je konstitutivna. Le zato, ker smo različni, dejansko obstajamo.

Dr. Jezeršek je predstavil tudi pomen dveh slovenskih najbolj znanih misijonarjev: Božjega služabnika, škofa Friderika Ireneja Baraga in Ignacija Knobleharja.

Dr. Marko Frelih o misijonarju Ignaciju Knobleharju


Etnolog dr. Marko Frelih

Ker letos obhajamo 200. obletnico rojstva misijonarja Ignacija Knobleharja je etnolog dr. Marko Frelih v besedi in sliki predstavil tega pomembnega Slovenca, misijonarja v Afriki, na območju današnjega Sudana.

Misijonarji so predstavili svoje delo, vtise in spoznanja


Misijonar Jože Andolšek

V zadnjem delu simpozija se je s. Hermina Nemšak, nekoč sama misijonarka v Afriki, pogovarjala z devetimi misijonarji. Vsak je predstavil svoje delo, vtise in spoznanja. Njeni sogovorniki so bili Jože Andolšek, misijonar v Etiopiji, Janko Kosmač, misijonar na Slonokoščeni obali, s. Metka Kastelic in s. Agata Kociper, misijonarki v Braziliji, Sandi Pavlin, pred leti misijonar na Slonokoščeni obali, ter štirje laiški misijonarji, zakona Lojze in Tantely Gaberšček ter zakonca Kaja in Janez Novljan.


Misijonarka s. Agata Kociper

Fotografije Ivo Žajdela