Srečanje misijonarjev v Tinjah na Koroškem
Srečanje misijonarjev v Tinjah na Koroškem
Od ponedeljka, 24. junija, do torka, 25. junija 2024, je v domu Sodalitas v Tinjah potekalo srečanje misijonarjev, ki se vsako leto tradicionalno zberejo ob koncu junija. Namenjeno je prijateljskemu druženju in izmenjavi informacij med misijonarji, ki so trenutno v domovini, nekdanjimi misijonarji, ki so stalno v domovini, kandidati za prihodnje misijonarje ter misijonskimi sodelavci v domovini. V Tinje jih je letos povabil dolgoletni misijonski delavec Jože Kopeinig, ki je srečanje misijonskih delavcev gostil že tretjič.
Kristjan in misijonar je oznanjevalec
V torkovem programu se je vsak predstavil, nekateri so povedali svoje izkušnje, od organizacijskih, o tem s kakšnimi vse razmerami se srečujejo, kaj vse delajo, do različnih težav.
Ljubljanski nadškof Stanislav Zore, ki je pri SŠK odgovoren za misijone, je v torkovem programu v nagovoru zbranim dejal, da se v misijonarjih kaže katoliškost naše Cerkve, ker bi bilo zanimivo, če bi dali v prostor vse jezike, ki jih uporabljate v srečevanju z ljudmi, pri oznanjevanju. Spoznali bi vse narode, vse jezike tako, kakor se je zgodilo za binkošti. »To ni služba, to vi ste. Kristjan in misijonar je oznanjevalec. Ni se treba štemplat, ko pride v službo, ko gre po opravkih in iz službe. Misijonar je ves čas v tem poslanstvu. Skratka: Mi to smo. Ne le, da to živimo, to smo.«
Na kakšen način se zdaj lotiti misijonarjenja v Evropi
Vprašal je, na kakšen način, ob izkušnji misijonarjenja na različnih celinah, se zdaj lotiti misijonarjenja v Evropi? »To je izziv, ki čaka. Treba bo premisliti misijonske metode Afrike, Azije, Južne Amerike za to našo staro celino, ki vedno bolj postaja stara teta. Kako spet sem prinesti Kristusa in z njim življenje, veselje do življenja, da bomo sploh imeli komu misijonarit.« Zahvalil se jim je za vse, kar so, za vse, kar storijo in za vse, kar bodo naredili v svojem misijonskem razmišljanju za misijon v Evropi.
Misijonarjem se je zahvalil tudi predstavnik ministrstva za zunanje zadeve Viktor Mikek, ki je nedavno nasledil Andreja Štera. Povedal jim je, kje vse jim lahko ministrstvo s svojimi predstavniki po svetu pomaga, predvsem pri njihovih težavah.
Priznanje Jožetu Kopeinigu za življenjsko misijonsko delo
Jože Kopeinig je 1. maja 2024 predal vodstvo misijonske pisarne v Celovcu mlajšemu nasledniku Hanzeju Rosenzopfu. Za njegovo življenjsko misijonsko delo med Slovenci v matični domovini, zamejstvu in izseljenstvu mu je Misijonsko središče Slovenije podelilo posebno priznanje in zahvalo. Priznanje mu je izročil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.
Jože Kopeinig je pomemben pobudnik misijonske dejavnosti slovenskega naroda. Njegova navdušenost za misijone se je oblikovala že v otroških letih. Ko je v bogoslovju na Plešivcu opazil, da nimajo predavanj misiologije, so jih na njegovo pobudo uvedli v študijski program. Z delom za misijone je nadaljeval tudi v času kaplanovanja v Dobrli vasi in ob prevzemu Doma v Tinjah. Vodenje Misijonske pisarne v Celovcu je prevzel leta 1968. Bil je pobudnik vseslovenskega misijonskega simpozija v Tinjah leta 1986, kjer so bili sprejeti pomembni sklepi za misijonsko dejavnost v Sloveniji: ustanovitev misijonske pisarne v Ljubljani, ustanovitev slovenske organizacije MIVA, pravilnik za pripravo in pošiljanje laiških misijonarjev in ustanovitev vseslovenskega misijonskega časopisa Misijonska obzorja. Večkrat je sodeloval pri pripravi slovenskih misijonskih dogodkov in jih tudi gostil: praznovanja Misijonske nedelje, srečanja misijonarjev, praznovanja izrednega misijonskega meseca leta 2019, razstav in simpozijev. Prav tako je vedno prisrčno sprejemal slovenske misijonarje in jim z veseljem vrnil obisk v misijonih. Začel je z izgradnjo koroške vasi v skupnosti Akamasoa na Madagaskarju, ki danes šteje že 550 hiš. Prav tako pa podpira tudi tuje misijonarje in predvsem šolanje domačih bogoslovcev v misijonih, da se na ta način utrdijo mlade krajevne Cerkve.
Novemu voditelju misijonske pisarne v Celovcu Hanzeju Rosenzopfu pa so zaželeli uspešno nadaljevanje zastavljenega dela in obilo Božjega blagoslova.