Misijonarja Slovencev
Misijonarja Slovencev
C iril in Metod sta bila rojena v Solunu kot sinova visokega bizantinskega uradnika. Metod, starejši izmed obeh, je po kratki upravni službi leta 840 postal menih v enem izmed samostanov na gori Olimp. Ciril je bil zelo nadarjen in je študiral v Carigradu kot učenec in naslednik Fotija, poznejšega patriarha. Prošnja moravskega kneza Rastislava leta 862 je določila Cirila in Metoda, da prevzameta vodstvo misijona na Moravskem. Kot sinova takrat dvojezičnega Soluna sta brata obvladala slovansko narečje sosednje Makedonije. Še pred odhodom iz Carigrada je Ciril na podlagi tega narečja sestavil slovansko abecedo glagolico.
Kot misijonarja sta delovala na tedanjem velikomoravskem ozemlju, ki je obsegalo današnjo vzhodno Slovenijo, vzhodno Hrvaško, Madžarsko, Češko, Slovaško, južno Poljsko, jugovzhodno Nemčijo in zahodno Ukrajino. Nato pa sta se odpravila v Rim, da bi dobila dovoljenje za opravljanje bogoslužja v slovanskem jeziku. Izdal jima ga je papež Hadrijan II., ki je brat...