Župnik Branko Zadnik je vse občane povabil na misijon oziroma »teden za dušo, ki želi utrditi našo vero in zaupanje v Boga, prinesti duhovno svežino na Jezersko in obogatiti medčloveške odnose v družini in družbi.« Vsak dan je svet trenutek življenja, ki nam je podarjen, je dodal župnik.

Bogat program je bil razpet med farno cerkev in cerkev v Ravnem ter dvorano Korotan, slovesni sklep misijona pa je včeraj z dopoldansko sveto mašo vodil ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) msgr. Stanislav Zore.

O misijonu na Jezerskem je za spletno Družino spregovoril misijonar p. Benedikt Lavrih.

Sprva je bil za misijonarja predviden jezuit p. dr. Viljem Lovše, ki pa zaradi bolezni ni mogel sodelovati, zato je prosil sobrata p. Benedikta Lavriha, ki se je z veseljem in navdušenjem odzval in po koncu misijona poudaril, da je bil vsakega srečanja zelo vesel in je obogaten odhajal iz župnije.

P. Benedikt Lavrih je v pogovoru za spletno Družino tudi odstrl delček dogajanja na misijonu na Jezerskem, ki »ni nikoli končan, v vsakdanjem življenju ga poskušamo uresničevati.«

P. Benedikt Lavrih: Hvala vam, dobri ljudje v Župniji Jezersko. Hvala župniku Branku in sošolcu Pavletu za veselje duhovniškega poklica. FOTO: p. Benedikt Lavrih

P. Beno, po koliko letih je bil v Župniji Jezersko ponovno misijon?

Od prvega misijona je minilo 140 let, od zadnjega v župniji pa 16 let. Hvala Bogu, da se je župnija odločila za misijon. To je čas milosti in duhovnega prebujanja. Ljudski misijon je starejša oblika duhovne obnove za župnijo, a vedno dobra in močna oblika. Hvala župniku Branku Zadniku in župnijskemu svetu! Odločitev je bila dobra. Navdušenja ni manjkalo, nekateri verniki so redno vsak dan prihajali na misijon. Vsak prebivalec je bil povabljen in sprejet. Vsak je lahko našel nekaj za dušo in življenje. Vsak dan dopoldne je bila sveta maša z nagovorom v podružni cerkvi pri sv. Andreju. Majhna, a slikovita cerkvica, v kateri smo navdušeno peli in molili. Verniki so zbrano prisluhnili govorom.

Hvala Bogu, da se je župnija odločila za misijon. To je čas milosti in duhovnega prebujanja. Ljudski misijon je starejša oblika duhovne obnove za župnijo, a vedno dobra in močna oblika.

Dopoldne sva z župnikom obiskovala družine in kmetije. Popoldne med 15. in 17. uro je bila v farni cerkvici priložnost za spoved, pogovor. Najsvetejše je bilo izpostavljeno v tem času, tako da smo imeli čas za tiho molitev in kramljanje z Jezusom. Ob 17. uri je bila sveta maša z nagovorom za vse v župnijski cerkvi.

Otroci skupaj z animatorji so imeli v soboto svoj enodnevni misijon – enodnevni oratorij. Z igro, sveto mašo, pogovori, gledanjem filma o Slomšku in druženjem so doživeli veliko veselja. Animatorji, fantje in dekleta, so lepo spremljali otroke. Pri sveti maši smo razmišljali ob misli, ki naj nas spremlja tudi po misijonu: »Vera, upanje, ljubezen.« Enodnevni misijon bo odmeval tudi v mladih. »Misijonski bonbon«, ki so ga otroci dobili, je spomin, da se je treba zahvaljevati za vse, kar nam je dano, in imeti odprte oči za potrebe bližnjih.

P. Benedikt Lavrih: Geslo misijona je bilo »Bližje Bogu in ljudem«. Že naslov misijona vabi in kliče. Najprej pove, da smo v času, ko potrebujemo Boga in medsebojne odnose. Vrniti se je treba k Bogu. Prav tako smo postali oddaljeni ali zagledani vase. Vrnimo se k ljubeznivim odnosom do bližnjih. FOTO: p. Benedikt Lavrih

Pod kakšnim geslom je misijon potekal?

Geslo misijona je bilo »Bližje Bogu in ljudem«. Že naslov misijona vabi in kliče. Najprej pove, da smo v času, ko potrebujemo Boga in medsebojne odnose. Vrniti se je treba k Bogu. Prav tako smo postali oddaljeni ali zagledani vase. Vrnimo se k ljubeznivim odnosom do bližnjih.

Prebuditi se moramo, da smo ustvarjeni po božji podobi, da jo ustvarjamo in z Bogom dajemo življenju vsebino, smer in cilj. Če želimo, da bo Jezus živ med nami in v našem času in prostoru, naj Jezusovo veselje sije iz nas. Naslov misijona je živ in vsakdanji. Vsak dan imamo okrog sebe ljudi in Bog nam je blizu, a ga premalo vidimo.

Misijonar naj bi bil pater dr. Viljem Lovše, vendar je zaradi bolezni odpovedal in prosil mene. Z navdušenjem sem odšel na misijon in sem vesel raja pod gorami. To je balzam za dušo in srce. Dobri in prijazni ljudje so na Jezerskem doma. Izžarevajo dobroto in srčnost. Vero imajo in krščanske samozavesti jim ne manjka. Imajo župnika Branka, skrbnega in širokega srca, ki ima besedo za vsakega. V skupnosti sem doživljal povezanost in občutek pripadnosti. Farani pridno sodelujejo v župniji. Vsakega srečanja sem bil zelo vesel in obogaten odhajal iz župnije.

P. Benedikt Lavrih: Naj vas gore, čudovita narava okrog vas kličejo k oltarju svetega in lepega. Ko se ozrete v veličino gora, naj bo hvala, slava velikemu Bogu. FOTO: p. Benedikt Lavrih

P. Beno, lahko iz vsebinsko zelo bogatega programa misijona izluščite nekaj poudarkov?

Misijon so duhovne vaje. Vsak dan smo se ustavili ob duhovnih razmišljanjih, ki sem jih ob Božji besedi razvijal in oblikoval v nagovoru. Pri obeh mašah smo vsak dan razmišljali o naši veri in o vseh darovih, ki nam jih daje Kristus. Želja misijonarja je bila, da se vsi razveselimo vere in še bolj osebno in zavestno utrdimo odnos do Jezusa in ga tudi gradimo. Zelo potrebno je, da se vsak posameznik v času misijona ustavi ob lastni zgodbi življenja, doživi, kako ga Bog spremlja in vodi. Premalo živimo to, kar nam je dano. Jezus nam daje veliko darov, zakaj jih ne živimo? V času, v katerim smo, je treba pomagati kristjanom, da ne bomo preveč pod negativnimi vplivi. Misijon prebuja vernike k spravi, urejenim odnosom. Navdušuje, kako je potrebna molitev in kako naj z veseljem molimo. Čas misijona je ogrevanje v božjem objemu.

Prebuditi se moramo, da smo ustvarjeni po božji podobi, da jo ustvarjamo in z Bogom dajemo življenju vsebino, smer in cilj. Če želimo, da bo Jezus živ med nami in v našem času in prostoru, naj Jezusovo veselje sije iz nas.

Kakšen je bil odziv ljudi in ali je epidemija kakor koli vplivala na izvedbo misijona? 

Gospod župnik Brane Zadnik je bil zadovoljen z obiskom misijona. Držali smo se vseh pravil in pogoja PCT. Kot je bilo priporočeno, so mnogi prehlajeni ostali doma. Ni bilo čutiti, da je epidemija zaprla vrata misijonskemu dogajanju. Skrbno spremljanje misijona se je opazilo v tem, da so mnogi prihajali k maši in nagovore vsak dan. Večerne prireditve so bile zelo dobro obiskane.

Razveseljivo je, da ima župnija veliko sodelavcev, ki so skrbeli, da je misijon potekal nemoteno. Gospod Branko je tehnično skrbel, da je bilo v dvorani ozvočenje in vse potrebno. Gospa Maja nas je vsak večer prisrčno povabila k večernim srečanjem in prijazno vodila vsak večer.

Župnija ima zelo dober mešani pevski zbor, ki je sodeloval tako pri maši kot pri večernem programu. Gospa Ana Smrtnik skrbno in ljubeznivo spodbuja k petju mladega župnijskega zbora. Leta 2019 je zbor praznoval 150-letnico pevskega udejstvovanja. Za cvetje je poskrbela Maja. K lepemu vzdušju je pripomogla tudi lepo okrašena dvorana. Za to so poskrbeli iz Šenkove domačije.

Kot misijonar sem bil deležen prisrčnega sprejema tako na začetku misijona kot na koncu. Župan Andrej Karničar me je s toplimi besedami sprejel in opisal, da prihajam med prijetne ljudi v objemu lepe narave. Na koncu sem v zahvalo prejel lepo knjigo o Jezerskem, katere avtor je župan. Vsi sodelujoči na večerih so tudi v zahvalo prejeli lepe knjige o Jezerskem. Vsak od nas, ki je preživel vsaj nekaj ur v prijazni skupnosti Jezerjanov in Jezerjank, je začutil željo, da se še vrne v lepo dolino.

P. Benedikt Lavrih: Veliko hvaležnosti je v nas vseh, da smo bili deležni misijona. To je res čas milosti. Bog daje, zbira, vzpodbuja. Misijon nikoli ni končan. V vsakdanjem življenju ga poskušamo uresničevati. FOTO: p. Benedikt Lavrih

Župnik je povabil, naj prag cerkve ali dvorane Korotan prestopijo ne le katoličani, temveč tudi neverni in verniki drugih veroizpovedi. So jih res?

Misijon je bil začrtan tako, da je vsak član skupnosti našel nekaj za dušo. Ob večerih so bila srečanja v Kulturnem domu Korotan. Župnik Branko ima poseben dar, da se zna približati še posebej iskalcem, ki na drugačen način iščejo Boga. Njegova priljubljenost govori o tem in ljudje ga imajo zelo radi. Branko je s sodelavci povabil na misijon vse v fari z željo, da vsak najde nekaj lepega. Tako smo bili vsak večer vsi kot ena skupnost. Ne glede, kako iščemo Boga, nas povezuje skupnost.

Zakonca Nina in Matjaž sta s svojo zgodbo zakonskega življenja obogatila vse. Za dober odnos med zakoncema je potrebna želja obeh k novemu življenju in pogovoru med zakoncema. Marija in Andrej Štremfelj sta delila z nami vzpon in pot na vrh sveta. Ob čudovitih fotografijah, opisu zahtevnega vzpona na vrh sveta sta nam vsem vzor v premagovanju naporov in duhovnih spoznanjih.

Tone Partljič je predstavil, kaj je domoljubnost. V predavanju in pogovoru se je ustavil ob misli: Slovenec sem, tako je mati djala. Živahna predstavitev in sprehod skozi bogato zakladnico slovenskih pisateljev nam odpira oči, kako imeti rad domovino.

Gregor Čušin in Tadej Sadar sta v pogovoru podala njun pogled na slovensko cerkev v prihodnosti. Igrivost, šala in izzivi za prihodnost naše Cerkve je vsakemu od nas dala misliti, kaj naj naredimo, da bomo živa in prebujena Cerkev.

Ni bilo čutiti, da je epidemija zaprla vrata misijonskemu dogajanju. Skrbno spremljanje misijona se je opazilo v tem, da so mnogi prihajali k maši in nagovore vsak dan. Večerne prireditve so bile zelo dobro obiskane.

Nadškof Alojzij Cvikl je našega svetniškega kandidata škofa Antona Martina Slomška prijetno predstavil in ga primerjal z miselnostjo papeža Frančiška. Slomšek je živ za naš čas in njegovo misel potrebujemo. Lep večer, z mnogimi spodbudami, da bi Anton Martin Slomšek še naprej vzgajal in spremljal našo Slovenijo. Anton Martin Slomšek je še povezan z jezersko župnijo, ker je Jezersko spadalo pod njegovo Župnijo sv. Andraža.

Zadnji večer, v soboto, je Slovenski Oktet z duhovnimi in narodnimi pesmimi pobožal naše duše. Glasba človeka oživi, omehča dušo in razveseli. Med koncertom smo prisluhnili pesmim župnika Branka. Razveselili smo se, da bodo kmalu izdane v pesniški zbirki.

Misijon se je zaključil v nedeljo s sveto mašo ob 9. uri, ko je maševanje vodil nadškof Stanislav Zore. Tudi on je spodbudil zbrane k uresničevanju misijona zdaj in vedno. Somaševala sta župnik Branko in pomočnik Pavle Juhant. Po maši je nadškof nagovoril župnijske sodelavce, pevski zbor, ključarje in župnijski pastoralni svet.

Veliko hvaležnosti je v nas vseh, da smo bili deležni misijona. To je res čas milosti. Bog daje, zbira, vzpodbuja. Misijon nikoli ni končan. V vsakdanjem življenju ga poskušamo uresničevati.

Hvala vam, dobri ljudje v Župniji Jezersko. Hvala župniku Branku in sošolcu Pavletu za veselje duhovniškega poklica.

Naj vas gore, čudovita narava okrog vas kličejo k oltarju svetega in lepega. Ko se ozrete v veličino gora, naj bo hvala, slava velikemu Bogu.