V Avguštinovem duhu so se vedno kresale iskre širokega zrenja. Ko govori o Ženi, obdani s soncem, pravi: prius in mente quam in ventre! Marija prej spočne Boga v duhu, kot pa v telesu. To so cerkveni očetje sijajno ugotavljali, ko so v Marijinem srcu odkrivali najbolj razorano in razrahljano »zemljo« za seme Božje besede. Samo na tej »njivi« srca je lahko Božja beseda obrodila stoterno. Nazareška Devica – tako smemo ponižno reči – ni »noseča« samo v času telesne nosečnosti Božjega Sina, ampak vse dni svojega zemeljskega življenja.

Nazareška Devica ni »noseča« samo v času telesne nosečnosti Božjega Sina, ampak vse dni svojega zemeljskega življenja.  

Ona Božje Besede ni »spočela« samo ob angelovem oznanjenju – takrat milostno tudi telesno –, marveč je njen način življenja takšen, da Božjo Besedo vedno sprejema in uresničuje. Danes, v času tolikega blebetanja, moramo o tem še posebej razmišljati, biti neskončno ponosni na svojo »sestro«, »mater« in »učiteljico« in pričevati za ta edini eksistencialni način verovanja. Vsako Božjo besedo je sprejela; vsaki Božji besedi je s svojim sodelovanjem dovolila »spočetje« novega spoznanja, novih odločitev, novega načina življenja, in s tem tudi omogočila rojevanje sadu; sadu življenja milosti; sadu vedno novih čudežnih Božjih posegov. Ona preprosto je Bogorodica. Tako je v njej Božje življenje »cvetelo« in nenehno rojevalo nove sadove …

V Mariji je Božje življenje »cvetelo« in nenehno rojevalo nove sadove …

Kristjani danes zatemnjujemo lepoto krščanske stvarnosti, ko se z ene strani borimo – upravičeno – proti telesnemu splavu, z druge strani pa tako radi »splavljamo« Besedo življenja; jo samo površno poslušamo in ji ne omogočamo, da bi obrodila sadove Božje ljubezni v našem vsakdanjem življenju. Veliko v svojih mislih »spočenjamo«, a malo rodimo. Tudi zaradi tega našega »splavljanja« Besede življenja se pred našimi očmi rojeva sekularizirani svet; tisti svet, ki bolj kot svetost Življenja čuti privlačnost »konoplje« in bolj upravičenost evtanazije kot vztrajanje v podarjajoči se ljubezni tudi za ceno trpljenja.

Ko bomo z vso močjo služili svetosti »Besede življenja«, kakor je to delala Marija, bomo morali tudi mnogo močnejše v boj »z zmajem«, ki hoče komaj spočeti »Sad« – kakor tudi vsako izbiranje življenja – požreti, uničiti, pokončati. Danes smo uglašeni bolj na uživanje kot na boj.

Marijino češčenje ne obstaja v zgolj zunanjem obhajanju praznikov, marveč v našem izbiranju njenega načina življenja in delovanja.

Ker je bila Marija vedno »noseča« z Besedo življenja, ni mogla postati sužnja smrti, kar pa mi danes s tako lahkoto izbiramo in sprejemamo. Vemo, da pravo Marijino češčenje ne obstaja v zgolj zunanjem obhajanju praznikov, marveč v našem osebnem izbiranju njene miselnosti, njenega odnosa do Boga in vsega ustvarjenega, njenega izbiranja življenja in delovanja.

Marijino vnebovzetje odraža sijaj Življenja; njeni častilci živijo prav v tem sijaju.

* * *

Članek je bil najprej objavljen v reviji Magnificat št. 08/2024. Spremljajte spodbudne misli iz Magnificata na Facebook profilu @verujem.