Živimo v napetih časih, ko nas ogrožajo premnoge nevarnosti. Zamislimo si, da nas Jezus podobno kot slepega Bartimaja pred Jeriho sedajle vpraša: »Kaj hočete, Slovenci, da vam storim?« Kaj bi mu odgovorili? Najbrž bi ga prosili, naj nas čim prej reši strašnega covida in nam nakloni zdravja, miru in blagostanja. Verjetno bi pomislili tudi na usodno razklanost v našem narodu in ga prosili za spravo in rodovitnost odnosov. Za Bartimaja vemo, da je skočil pokonci in pohitel k Jezusu, ko je slišal, da ga ta kliče. Brez dvoma bi živo srečanje z Jezusom tudi nam pognalo kri po žilah. Tako kot je Bartimaj odvrgel svoj plašč, bi od navdušenja morda tudi od nas odletele stare stvari. Da bi daleč proč odvrgli besede in dejanja, ki ne varujejo in ne grejejo, ki ne gradijo in plemenitijo in ne ustvarjajo sožitja.

Kaj ko bi Bartimaju sledili še v njegovi prošnji in tudi mi rekli Jezusu: »Rabuní, daj nam, Slovencem, da bi spregledali!« Da bi uvideli dragocenost ljubezenskih razmerij med ljudmi, Bogom in svetom in da bi se nam tako odprle doslej neznane perspektive pri obravnavanju naše boleče preteklosti. Morda bi nas spomnil na zgled sv. Frančiška Asiškega, ki ni prav nikogar izključeval iz svojega srca. Ni zaničeval zaničevalcev, marveč je izkazoval spoštovanje tam, kjer ni bilo razlogov za spoštovanje. V najvišji meri je ljubil ljudi, ki jih ni bilo mogoče ljubiti. Tako bi tudi nam lahko Jezus rekel: »Pojdite, vaša vera vas je rešila!« In mi bi spregledali in šli po njegovih stopinjah.

Romana Bider je snovalka spravne pobude Vseposvojitev. www.vseposvojitev.si