Pariški mirovni forum 2021 zaseda med 11. in 13. novembrom, na njem pa sodeluje tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. V sporočilu udeležencem papež še piše, da »ne more biti mirovnega sodelovanja brez konkretne skupinske zavezanosti k celostni razorožitvi«, poroča spletni portal Vatican News. Sveti oče se v zapisu osredinja na svet, ki počasi išče pot iz epidemije koronavirusne bolezni, in poudarja, kako se človeška družina »v tem zgodovinskem trenutku sooča z izbiro«.

Vrnitev v normalnost?

Prva možnost, piše papež, »je t.i. vrnitev v normalnost«. Toda, kot opozarja, to bi pomenilo »vrnitev k starim družbenim strukturam, ki so jih navdihovali samozadostnost, nacionalizem, protekcionizem, individualizem in osamitev ter izločanje naših revnejših bratov in sester«.

V našem globaliziranem svetu odločitve za izhod iz krize, ki jih sprejmemo danes, določajo smer prihodnjim rodovom.

Papež Frančišek poudarja, da »v tem globaliziranem svetu odločitve za izhod iz krize, ki jih sprejmemo danes, določajo smer prihodnjim rodovom«. Da bi zanje ustvarili boljšo prihodnost, pojasnjuje sveti oče, »potrebujemo nov izhod iz krize; sodelovati moramo med seboj, da bomo po končani krizi še boljši kot prej«.

Zaveza k celostni razorožitvi

Prvi in najbolj žgoč izziv je, izpostavlja papež, da »ne more biti mirovnega sodelovanja brez konkretne skupinske zavezanosti k celostni razorožitvi«. Vladajoči razredi in vodilne vlade v svetu »oboroževanje upravičujejo z zlorabljenim pojasnilom, kako uravnoteženost oborožitve odvrača od misli na vojno«. Sveti oče nadaljuje, da se je »ideja odvračanja v številnih primerih izkazala za zavajajočo in je privedla do velikih humanitarnih tragedij«.

Priložnost za spreobrnjenje

Epidemija, piše papež Frančišek, »je za vse nas pravo razodetje o omejitvah in prikrajšanjih naših družb in načina življenja«. In vendar, nadaljuje, »sredi vse te temačne stvarnosti človeštvo potrebuje upanje«. Ob tem izrazi svoje upanje, da bi »krščansko izročilo, predvsem družbeni nauk Cerkve, pa tudi izročila drugih religij, lahko spodbudila zanesljivo upanje, da krivice in nasilje niso neizogibni, niso naša usoda«.

Sredi vse te temačne stvarnosti človeštvo potrebuje upanje.

Ob soočanju z epidemijo, »ki je pretresla svet«, nas vest po papeževih besedah kliče na pot upanja, ki se ne bo zadovoljilo z vrnitvijo v »normalnost«, zaznamovano s krivicami, »temveč bo sprejelo izziv, da krizo razume kot konkretno priložnost za spreobrnjenje, preoblikovanje, temeljit premislek o našem načinu življenja ter naših gospodarskih in družbenih sistemih«.

Odgovorno upanje

To »odgovorno upanje«, še piše sveti oče, »nam omogoča, da zavračamo skušnjavo preprostih rešitev in nas spodbuja, da nadaljujemo po poti skupnega dobrega, skrbi za uboge in naš skupni dom«.

Ne zapravimo priložnosti za izboljšanje našega sveta.

»Ne zapravimo te priložnosti za izboljšanje našega sveta,« zaključi papež Frančišek. »S tem prepričanjem je mogoče spodbuditi gospodarske modele, ki bodo služili potrebam vseh, obenem pa ohranjali darove narave ter v prihodnost usmerjeno politiko, ki bo spodbujala celostni razvoj človeške družine«.