Založba Univerze na Primorskem iz Kopra je izdala knjigo Miroslave Cencič Osnovna šola na slovenskem narodnem ozemlju.

Široka in zahtevna interdisciplinarna problematika razvoja osnovnega šolstva na slovenskem je bila doslej pomanjkljivo obdelana v strokovni in znanstveni literaturi, zato je delo Osnovna šola na slovenskem narodnem ozemlju avtorice dr. Miroslave Cencič več kot potrebna knjiga s področja šolske zgodovine. Raziskovalka je v svoj opus zajela razvoj osnovnih oblik, ki strukturirajo vzgojno-izobraževalni sistem v neposredni povezavi z družbenim kontekstom. S svojimi bogatimi izkušnjami in strokovnostjo je izoblikovala znanstveno monografijo, ki je hkrati tudi študijski pripomoček za študente družboslovnih študijskih smeri.

Vsebina je urejena kronološko v štirih osnovnih poglavjih

»Pobuda za preučevanje zgodovine osnovnega šolstva izhaja iz mojega osebnega zanimanja,« je v uvodu zapisala avtorica Miroslave Cencič. »Pogrešala sem monografijo, ki bi predstavljala razvojno pot slovenske šole na celotnem slovenskem ozemlju. Potrebno pa je pogledati nazaj, da bi videli naprej in poznali delo naših prednikov, ki so orali ledino na področju šolstva in uspešno gradili našo slovensko šolo. V delu je predstavljena dinamika razvoja osnovnega šolstva od prvih začetkov do današnjega časa.«

Vsebina je urejena progresivno kronološko v štirih osnovnih poglavjih, ki obravnavajo naslednja štiri obdobja: srednjeveško šolstvo, avstrijsko šolstvo, šolstvo v Kraljevini Jugoslaviji in socialistični Jugoslaviji. Poglavja torej predstavljajo časovna obdobja držav, ki so urejale šolstvo na našem centralnem narodnostnem ozemlju. Med ta dolga obdobja se vrivajo kratkotrajna, prehodna, a pomembna za spremembe v šolstvu: protestantizem, Ilirske province, šolstvo v vojnem času. V okviru teh časovnih obdobji je predstavljeno šolstvo tudi v deželah, kjer je potekal razvoj drugače, to so naše obrobne pokrajine, ki so se krajši ali daljši čas razvijale pod vplivom drugačnih kultur: Prekmurje, Be­neška Slovenija, Kanalska dolina, Koroška pa tudi Trst in Gorica.

Hiter pregled obdobja pa tu­di vertikalni pregled določenega problema

V vsakem poglavju se nahajajo povzetki, ki dajejo preglednost, omogoča­jo dojemanje bistva in zakonitosti.



Obdobja so različno dolga: trajajo nekaj sto let, nekaj desetletji ali nekaj let. V časovnih obdobjih je vsebina tematsko razčlenjena. Opisani so razmere v državi, narodnostne posebnosti Slovencev, zakonodaja, ki je urejala šolstvo, posebne domače kulturne razmere, silnice, ki so spodbujale ali zavirale tok ra­zvoja in dajale posebne značilnosti šolstvu, dejavniki pouka, razvitost šolstva, organizacija, vsebina, metode in sistemi, učitelji in njihova društva, učbeniki, učni pripomočki, značilnosti nekaterih predmetov, pomembne osebnosti in njihova dela.

Pregledna razčlenjenost vsebine omogoča hiter pregled obdobja pa tu­di vertikalni pregled določenega problema: zakonodaje, vsebine, organizacije pouka, učiteljske izobrazbe in podobno.

Mladi rod se usposablja za življenje v bogatejši pluralni družbi

»Splošen šolski razvoj ni premočrten, ampak niha, nazaduje in napredu­je. Vsako predhodno obdobje je podlaga ali pa pusti le pozitivne ali negativ­ne sledi naslednjemu obdobju,« je ugotovila avtorica. Zato je Andrej Vovko v svojem prispevku v delu Temna stran meseca upravičeno zapisal naslednje: »Ko se s popotnico tega bežnega in nepopolnega sprehoda po šolski temni strani meseca oziramo po prvih letih samostojne in mednarodno priznane slovenske države, lahko ugotovimo, da bo mračna dediščina očitno še dolgo delovala, in kako težko bo ob vseh čereh in bur­jah tranzicije postopno prebijanje iz duhovnega opustošenja, ki ga je našemu šol­stvu pustilo za seboj ideološko enoumje.«

Na pogorišču zavesti jugoslovanskega socialističnega patriotizma in proletarskega internacionalizma se mladi rod v svoji lastni državi usposablja »za solidarnost ljudi in držav, za življenje v bogatejši pluralni družbi«, kateri koli.

Več v priponki.

Koper, Univerza, Cencič, šolstvo, priponka.doc

Turizem v Avstrijskem primorju

Založba Univerze na Primorskem iz Kopra je izdala knjigo Petre Kavrečič Turizem v Avstrijskem primorju. Zdravilišča, kopališča in kraške jame (1819–1914).

Osrednja tema knjige je razvoj modernega turizma na območju nekda­nje avstro-ogrske kronske dežele Avstrijsko primorje, v obdobju, ko je ta postajal čedalje prepoznavnejša in pomembnejša gospodarska dejavnost.

V uvodnih poglavjih je avtorica predstavila raziskovalno področje s poudarkom na zgodovinski perspektivi oziroma zgodovinskem metodološkem pristopu. Ker je razvoj turizma dolgotrajen proces, so uvodoma predstavljene tudi predhodne oblike potovanj (prototurizem ), ki so bile prisotne na kasnejšem območju Primorja.

Dejavniki, ki so vplivali na nadaljnji uspešen turistični razvoj

Osrednji del je posvečen rekonstrukciji začetkov turističnega razvoja posameznih oblik turizma, ki so bile prisotne v tem prostoru. Avtorica je preverila, katere prepoznane oblike turizma v Evropi so se razvile tudi na tem območju. Najprej je analizirala razvoj žveplenega termalnega zdravilišča v Sv. Štefanu, sledi obsežnejša obravnava treh morskih zdraviliško-kopaliških destinacij, Opatije, Gradeža in Portoroža, z vključevanjem statističnih podatkov obiska tudi drugih morskih zdravilišč in letovišč Avstrijske riviere.

Zadnje vsebinsko poglavje se posveča jamskemu turizmu, ki velja za najstarejšo turistično dejavnost na Slovenskem. Prikazan je turistični razvoj ter (ne)uspeh jame Vilenica, Škocjanskih jam ter Postojnske jame.

Pri vseh turističnih destinacijah je avtorica predstavila začetke razvoja krajev in dejavnike privlačnosti ter identificirane dejavnike, ki so vplivali na nadaljnji uspešen turistični razvoj.

Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes

Izdali to tudi knjigo Preživetje in podjetnost. Integrirana kmečka ekonomija na Slovenskem od srednjega veka do danes. Z njo želijo predstaviti prenovljen pogled na eno osrednjih in obenem klasičnih tem v slovenski agrarni zgodovini, ki ji lahko v nekoliko širšem smislu rečemo tudi zgodovina podeželja.

V prvem delu so v ospredju metodološki in konceptualni izzivi integrirane kmečke ekonomije, kjer svoje poglede z vidika zgodovinopisja, etnologi­je in ekonomike predstavljamo Aleksander Panjek, Ines Beguš, Katja Hrobat Virloget in Štefan Bojnec.

V drugem delu je z Matjažem Bizjakom, Aleksejem Kalcem in Žarkom Lazarevičem v ospredju preizpraševanje umeščenosti kmečke ekonomije v različne časovne in pojavne kontekste srednjega ter novega veka, industrializacije in zgodovinske demografije.

V tretjem sklopu pa so skozi primere kmečkih praks v ospredje pritegnjene nekatere od možnih pojavnih oblik kmečke ekonomije, pri čemer se z Ines Beguš, Petro Kavrečič in Tanjo Gomiršek posebej osredotočajo na primorski prostor.

Knjiga ni strukturirana kronološko, temveč problemsko in konceptualno. Prinaša dokaj širok in svež pogled na kmečko ekonomijo na Slovenskem skozi dolga stoletja od konca srednjega veka do sedanjosti.

Izzivi integrirane kmečke ekonomije

Aleksander Panjek, Od kmečke trgovine do integrirane kmečke ekonomije,
Ines Beguš, Integriranje dohodkov v kmečki ekonomiji v zgodnjem novem veku: historiografski pregled po slovenskih pokrajinah,
Katja Hrobat Virloget, Kmečka »gospodarska prizadevnost« v slovenski etnologiji (19.–20. stoletje)
Štefan Bojnec, Integriranje dohodkov v sodobni kmečki ekonomiji.

Konteksti integrirane kmečke ekonomije

Matjaž Bizjak, Integriranje dohodkov v kmečki ekonomiji v poznem srednjem veku,
Aleksej Kalc, Prebivalstvo in gospodarski viri v tržaškem kraškem zaledju (16.–20. stoletje),
Žarko Lazarević, Integriranje dohodkov v kmečki ekonomiji v dobi industrializacije.

Prakse integrirane kmečke ekonomije

Ines Beguš, Gostišče podjetne vaške skupnosti v Nadiških dolinah (Ažla, 18. stoletje),
Petra Kavrečič, Jamski turizem kot vir dohodkov na podeželju: Kras in Postojna (17.–19. stoletje),
Tanja Gomiršek, Integriranje dohodkov in socialni položaj: kmečka gospodinjstva v Goriških brdih (19. stoletje),
Nataša Kolega, Prostorska analiza prebivalstva in živinoreje na Primorskem na podlagi franciscejskega katastra (1827).