Tradicije ne gre prekiniti, tako bomo tudi letos v predvolilni tekmi za preboj v državni zbor gledali nove obraze. Instant politike še niso iz mode, iskanje »velikega rešitelja« se po seriji neuspelih projektov Janković, Cerar, Šarec in še nekaj manjših nadaljuje. Tako bo danes uraden korak v politiko naredil nekdanji predsednik Gen-I Robert Golob,  prevzel naj bi stranko Z.dej, nekdanjega okoljskega Jureta Lebna.

Nov politični obraz, ki to sploh ni

Čeprav v politiki ni novinec – bil je podpredsednik Jankovićeve Pozitivne Slovenije, ko je ta leta 2011 dobila večino na volitvah – bodo volivci v njem videli nov obraz. Javnomnenjske agencije ga že več tednov uvrščajo v svoje ankete, mediji ga razglašajo za najmočnejšega izzivalca aktualnemu premierju, rivalci na levem političnem polu mu pošiljajo povabila k sodelovanju. Pa še niti ni stopil v politiko, predstavil programa in stranke.

Že večkrat videni vzorec se ponavlja tudi tokrat in če gre verjeti rezultatom anket, bo dobršen del volilnega telesa zopet prijel za vabo.

Zakaj so novi obrazi za slovenske volivce tako privlačni? 

Odgovarjata poznavalca slovenske politike Rok Čakš, urednik spletnega portala domovina.je in Miro Haček, visokošolski predavatelj s katedre za analiza politik in javna uprava na FDV.

Čakš: »Novi obrazi se primejo zaradi globoke konceptualne krize slovenske levice, ki se je v zanašanju na antijanša refleks v zadnjem desetletju programsko povsem zapustila. Če k temu dodamo še slabo kadrovsko selekcijo, dobimo impotentno politiko, kakršno v tem mandatu najbolje prezentira koalicija KUL. 

Levo od sredine tako vedno znova ostaja nekaj odprtega prostora za novega izbranca levega političnega zaledja in pripadajočih medijev, da s svojo močjo in možnostjo vplivanja na javno mnenje ustvarijo novega 'rešitelja' leve opcije. 

Prispevek medijev in javnomnenjskih anket, ki izbran nov obraz v vlogo edinega resnega izzivalca Janeza Janše postavijo še preden ta uradno vstopi na politični parket in stranke še sploh nima, je za uspeh formule grajenja nove instant stranke bistvenega pomena.«

Novi obrazi se primejo zaradi globoke konceptualne krize slovenske levice, ki se je v zanašanju na antijanša refleks v zadnjem desetletju programsko povsem zapustila. (Rok Čakš)

Haček: »Novi obrazi še kar uspevajo izključno zato, ker so volivci naveličani in tudi razočarani nad starimi obrazi, in iščejo čudežnega odrešitelja, uspešnega 'gospodarstvenika', ki nas bo vse rešil pred nesposobnimi 'starimi' obrazi. 

Seveda k temu bistveno prispevajo mediji, ki imajo dovolj moči in vpliva, da lahko nov obraz naredijo (ali uničijo), pri tem pa pogosto poročajo zgolj enostransko in se ne vprašajo o ozadjih nastajanja novih obrazov.«

Tega bo konec samo takrat, ko bodo volivci nehali sanjati, da nas bo v nebesa popeljal čudežni nov obraz brez trohice političnih izkušenj. (Miro Haček)

Kakšne posledice nosi država, ko vodenje prevzemajo instant stranke in ljudje brez političnega predznanja?

Čakš: »Posledica tega je stanje konstantne politične nestabilnosti, nazadovanja politične kulture in še pomembneje – vse večjega razvojnega zaostajanja Slovenije za napredkom primerljivih konkurenčnih držav.«

Haček: »Posledice politike novih obrazov so pravzaprav uničujoče, saj na vodilne položaje, kjer se sprejemajo najpomembnejše odločitve prihajajo ljudje, ki ne samo da nimajo skoraj nobenih izkušenj in poznavanja političnega sistema, niso šli skozi proces politične socializacije, se niso povzpeli skozi lokalno politiko do pomembnejših odločevalskih pozicij, še huje, pri svojem odločanju niso avtonomni, saj morajo za usluge pri ustvarjanju novega obraza skozi cel mandat plačevati svojim političnim botrom in tudi medijskim tajkunom, ki so jim pomagali na svoj položaj.

In tega bo konec samo takrat, ko bodo volivci nehali sanjati in misliti, da nas bo v nebesa popeljal čudežni nov obraz brez trohice političnih izkušenj in brez možnosti samostojnega odločanja.«