Kako je škof sprejel, da so njegovo življenje postavili na razstavo v muzej? (VIDEO: Ksenja Hočevar)

Ob prvi obletnici posvečenja novomeškega škofa Andreja Sajeta – posvečenje je prejel 26. septembra 2021 v cerkvi v Mirni Peči – so v tamkajšnjem muzeju, poimenovanem po dveh mirnopeških rojakih, harmonikarju Lojzetu Slaku in pesniku Tonetu Pavčku, z občasno razstavo počastili še enega pomembnega rojaka; razstavo so naslovili Naš škof, naš ponos, pobudo za razstavo pa sta dali učiteljici Anica Levstik in Mojca Lužar.

Pobudnici in avtorici razstave sta učiteljici na mirnopeški OŠ Anica Levstik in Mojca Lužar, bili sta tudi osnovnošolski učiteljici Andreja Sajeta. FOTO: Ksenja Hočevar

Škof Andrej: »Razstava naj spodbudi razmišljanje o duhovnih poklicih«

Da sta mu učiteljici, ki sta poučevali že v času njegovega šolanja v Mirni Peči, že lani povedali, da zbirata o njem gradivo za razstavo, je povedal škof Andrej še pred uradnim odprtjem: »Rekel sem jima, da se razstave običajno postavljajo, ko človek že umre … A ju moja 'pripomba' ni ustavila, še naprej sta zbirali gradivo. Vznemirjen sem bil, kaj bo nastalo.« Ko pa si je škof ogledal razstavo, pa je bil, kot je povedal, »vesel, ker je to nekaj lepega za kraj Mirno Peč, za moje korenine, za moje rojake. Predvsem pa je povabilo, da razmišljamo o duhovnih poklicih. Bog kliče tudi danes, kliče na različne načine. Morda pa bo razstava pri kom spodbudila razmišljanje, ali je morda poklican v duhovništvo.«

Kakšne načrte ima kot novomeški škof? (VIDEO: Ksenja Hočevar)

Mirnopečani so dodobra napolnili veliko dvorano v muzeju, ob škofu sta sedela župnik Janez Rihtaršič in župan Andrej Kastelic. FOTO: Ksenja Hočevar

Župan Kastelic: »Ste mož, ki sodi sem notri«

Na prireditvi pred uradnim odprtjem razstave sta polno dvorano Mirnopečanov pozdravila župan Andrej Kastelic in župnik Janez Rihtaršič. »Staro stavbo osnovne šole, ki je bila v vašem času skoraj nova, smo preuredili v muzej pomembnih Mirnopečanov. Ob Lojzetu Slaku in Tonetu Pavčku ste mož, ki sodi sem notri,« je dejal župan in tudi on skoraj ponovil škofove besede medijem pred prireditvijo, da bi bila razstava spodbuda, da bi v Mirni Peči še kdaj pripravljali slavje: »Če že ne škofovskega posvečenja, pa vsaj mašniškega.« Župnik Rihtaršič pa je povedal anekdoto, ko ga kdo vpraša, kaj je Mirna Peč pridobila, ko ima škofa. »Rečem, da ni nič pridobila, izgubila je. Dali smo ga, podarili slovenski Cerkvi, tako da ni več samo naš, ampak od nas vseh.« Smisel te in drugih razstav vidi župnik Rihtaršič v tem, kot je dejal, »da nas spomnijo na ljudi, ki so bivali med nami, ki so v teh krajih pognali korenine, iz katerih je zraslo nekaj lepega. V tem duhu želim, da bi razstava pomagala k razmisleku o naših koreninah, humusu, ki nam je bil podarjen in na katerem smo zrasli. In da tudi mi ustvarjamo okolje, da bodo tisti, ki za nami prihajajo, spoznali naše poslanstvo in ga nadaljevali.«

Odprtje razstave je s slovenskimi pesmimi obogatil moški pevski zbor Rožmarin, pri katerem je dolga leta prepeval tudi škofov oče Drago Saje. FOTO: Ksenja Hočevar

Učiteljici Anica in Mojca: »Nabrali sva gradiva za debelo knjigo«

Da sta nabirali gradivo skoraj eno leto, sta povedali učiteljici Mojca Lužar, ki je škofa učila gospodinjstvo, in Anica Levstik, ki ga je učila nemščino. »Pregledali sva tiskane medije, fotografije in drugo literaturo. Največja dragocenost razstave pa so ustni viri ljudi, ki so Andreja poznali kot otroka in mladostnika, nabrali sva veliko zgodb iz časa njegovih mirnopeških let. Zbrali sva toliko gradiva, da bi lahko izdali knjigo, a iz tega smo morali odbrati najbolj zanimivo – za sedem velikih panojev,« sta povedali učiteljici in se zahvalili Sajetovim, bratu Dragu in sestri Marjetki za pomoč, pa tudi škofu, ki je za razstavo posodil nekaj svojih osebnih predmetov.

Povezovalka prireditve je posebej izpostavila mirnopeške sestre karmeličanke, ki so Andreja Sajeta spremljale z molitvijo od njegove odločitve za duhovništvo naprej, še posebej mu je bila duhovno blizu pokojna s. Agneza, tudi Mirnopečanka.

Vodja muzeja Ljudmila Bajec je škofu izročila dve darili, knjigo in rožni venec, oboje delo Mirnopečank. FOTO: Ksenja Hočevar

Ob koncu prireditve je škofa na oder povabila vodja muzeja Ljudmila Bajc in mu zastavila par vprašanj, med drugim o spominih na otroštvo, pa tudi o odločitvi za duhovniški poklic med študijem gradbeništva. »Božjemu klicu sem se upiral. Pravzaprav pa je tudi duhovništvo gradbena smer – v prvem izbranem študiju bi gradil mostove in ceste, v duhovništvu so gradnje duhovne,« smo slišali. Na vprašanje o načrtih za prihodnost je škof dejal, da si ne kot duhovnik ne kot škof ne more predstavljati življenja brez sodelovanja, brez občestva. »Škof je postavljen za pastirja, je voditelj, ki usmerja, ima pogled usmerjen 'nad', naprej. Oznanja veselje evangelija prek duhovnikov in vernikov.«

V imenu Mirnopečanov mu je Bajčeva izročila dve darili: knjigo Anice Levstik o svoji rodbini Bargo in velik rožni venec, ki ga je Mirnopečanka Marta Lužar »spletla« iz ličkanja in koruze.

Razstave sta se udeležila tudi škofova sestra Marjetka in brat Drago. FOTO: Ksenja Hočevar

Mirnopečani so si z zanimanjem ogledali razstavo o življenju svojega rojaka. Kot je dejal župan Kastelic, v Muzej Lojzeta Slaka in Toneta Pavčka prihaja veliko Slovencev, pa tudi ljubiteljev narodnozabavne glasbe in poezije iz tujine. FOTO: Ksenja Hočevar

Z zanimanjem so si razstavo ogledali tudi škofov brat Drago z ženo in otrokoma. FOTO: Ksenja Hočevar