Redovnica, mistikinja

Mirjam se je v svojem življenju že kmalu srečala z različnimi preizkušnjami: komaj dveletni so ji umrli starši, zaradi zavrnitve poroke so ravnali z njo kot s sužnjo, morala je delati kot gospodinjska pomočnica, neki musliman ji je prerezal vrat in le čudežno je preživela. Tudi kasneje, ko je živela v različnih samostanih, ji ni bilo vedno lahko zaradi nenavadnih dogodkov, povezanih z njo. Njeno zemeljsko življenje se je končalo dokaj tragično, saj je zaradi posledic padca z odra pri gradnji samostana komaj 32 letna umrla za gangreno.

Ime: Izhaja iz hebrejskega imena Mirjam, ki ima veliko razlag, najbolj sprejemljive pa so: »tista, ki jo ljubi Bog«, »razsvetljevalka«, »gospa, vzvišena«.

Rodila se je 5. januarja 1846 v Abellinu pri Nazaretu v Palestini, umrla pa 25. avgusta 1878 v Betlehemu.

Družina: Rodila se v revni, hudo preizkušani družini kot trinajsta od štirinajstih otrok, a so razen nje in mlajšega bratca vsi po vrsti umrli v zgodnjem otroštvu. Oče Giries (Georg) je bil izdelovalec smodnika, materi pa je bilo ime Mirjam Šahin.

Skupnost: Karmelski red ima za svojega začetnika preroka Elija, uradno pa je red in pravila priznal papež Honorij III. leta 1226. Kontemplativen in beraški red ima dve veji, moško in žensko, velja pa za enega najstrožjih redov. Ženska veja je zaživela leta 1452. Danes šteje red približno 10.300 redovnic. Pri nas imajo samostana v Sori in Mirni Peči.

Kraji: Potem ko je zapustila hišo svojega strica, je nekaj časa služila pri različnih družinah, leta 1865 vstopila k Jožefovim sestram, dve leti kasneje pa k bosonogim karmeličankam v Pauu v Franciji. Od tod je odšla v Mangalore v Indiji, kjer je pomagala ustanoviti samostan, se nato za krajši čas vrnila v Francijo, nato pa leta 1875 odšla v Sveto deželo, kjer je zgradila samostan v Betlehemu in načrtovala še enega v Nazaretu.

Zavetnica: Nima še posebnega patronata, bila pa je velika ekumenska delavka za spravo med Arabci, Judi in muslimani.

Kreposti: Vse življenje je bila njena velika krepost ponižnost, odlikovala se je po izredni pobožnosti do Svetega Duha in po veliki ljubezni do Cerkve in svetega očeta.

Darovi: Bog jo je obdaril z različnimi nadnaravnimi darovi, ki pa jim nikoli ni pripisovala zunanje važnosti: zamaknjenja, lebdenje, stigme, prebodeno srce, prikazovanja, preroštva, razločevanje duhov, bilokacija, dar pesnjenja. Ob vsem tem pa je doživljala še demonsko in angelovo polastitev.

Upodobitve: Fotografije prikazujejo mlado redovnico prijaznega obraza v značilni obleki karmeličanke. Podobno jo upodabljajo tudi na različnih slikah in podobah.

Goduje: 26. avgusta, pri karmeličanih pa 25. avgusta.

Beatifikacija: Za blaženo jo je 13. novembra 1983 razglasil papež Janez Pavel II.

Življenjepis: V slovenščino je prevedeno delo Amédéea Brunota, Luč s Tabora, Salve, Ljubljana 2009.

Misel: »Želim si srce, večje od zemlje in morja, da bi ljubila Tebe, moj Bog.«