Mira Kosem, roj. Adamič, se je rodila 28. marca 1939 v Sodražici, živi pa v Clevelandu (ZDA), kjer se je očetu, ta je bil politični begunec leta 1945, leta 1955 pridružila skupaj z materjo, dvema sestrama in bratom. Ob vživljanju v nove razmere se je dejavno vključila v slovensko skupnost okoli zbora Korotan, dramskega društva Lilija, slovenske šole in župnije Marije Vnebovzete ter Slovenske pristave. Z možem Marjanom Kosmom sta imela tri otroke. Ko so nekoliko odrasli, je končala šolo za medicinske sestre in se zaposlila. Nekaj let po moževi smrti se je poročila z ovdovelim časnikarjem, pesnikom in pisateljem Pavletom Borštnikom. V zadnjih letih pa se je razkrila tudi njena literarna nadarjenost, zato je vzklila zamisel o knjigi spominov in pričevanj tega občutljivega, čustvenega in žlahtnega ženskega peresa.

Knjiga govori o ljubezni do izgubljene domovine

V delu Pozdravljena, zemlja se kot rdeča nit pojavljajo misli iz kantate s tem naslovom, ki jo je napisal časnikar, pesnik in pisatelj Pavle Borštnik (1925–2020), uglasbil pa muzikolog in glasbenik Metod Milač (1924–2016). Avtorica jo je spoznala na vajah mešanega zbora Korotan v »ameriški Ljubljani«, v Clevelandu, leta 1961. Vsebina, ki govori o ljubezni do izgubljene domovine, trpljenju zaradi tuje zasedbe in revolucije, hrepenenju po odpuščanju in spravi ter srečnejši prihodnosti slovenskega naroda, jo je izredno prevzela že takrat in nato še večkrat kasneje. Nanjo se je, na primer, polna upanja, spomnila ob demokratičnih spremembah v Sloveniji, a tudi ob komemoracijah za umorjenimi rojaki, ki se jih je udeležila tako v ZDA kot v Sloveniji.

Na predstavitvi knjige v Ljubljani 12. septembra 2023, z leve Marta Keršič, Ivo Jevnikar, Mira Kosem in Jože Možina. FOTO: Bogomir Štefanič

Poročila se je z avtorjem kantate Pozdravljena, zemlja

Avtorja Pavleta Borštnika je osebno spoznala šele v letih 2005–2006, ko si je po romanju zbora Korotan Po poteh mučencev v Sloveniji ob 60-letnici konca vojne, množičnih pobojev in begunstva z možem Marjanom Kosmom prizadevala za izdajo zgoščenke in spremnih knjižic v slovenščini in angleščini o turneji in slovenski medvojni tragediji. Pri pripravi knjižic je bistveno pomagal Pavle Borštnik, ki je po upokojitvi in vrnitvi s službenega mesta pri Glasu Amerike v Washingtonu živel v clevelandski okolici. Po Marjanovi smrti leta 2007 sta se avtor kantate Pozdravljena, zemlja in avtorica te knjige, ki nosi naslov »usodne« pesnitve, še bolj zbližala in naposled poročila.

Mira Kosem na predstavitvi knjige v Ljubljani. FOTO: Bogomir Štefanič

Piše o družinah, katerih očetje so iz političnih razlogov odšli v svet

V knjigi spoznavamo avtoričino otroštvo v Sodražici in okolici, trpljenje zaradi okupacije in razdvojenosti tako naroda kot mnogih družin zaradi komunistične revolucije. Mira Kosem iz lastne izkušnje opisuje bolečino tistih družin, ki so ostale brez ubitih ali emigriranih mož in očetov, ter povojno zapostavljanje tako odraslih kot otrok, za katere je oblast ugotovila, da so bili na »napačni strani«. Sledijo selitev Adamičeve matere in štirih otrok k očetu v ZDA leta 1955, nelahko privajanje na nove razmere, pri mladih še šolanje, iskanje poklica in ustvarjanje novih družin. Ravno poglavja o družinah, katerih očetje so morali iz političnih razlogov oditi v svet, same pa so ostale v velikokrat sovražnem okolju, nato pa o njihovem združevanju po desetletni ločenosti, so posebno dragocena in redka v naši literaturi. Zelo zanimiv je tudi opis utripa Slovencev v Clevelandu, ki se je v zadnjih letih korenito spremenil.

Mira Kosem na predstavitvi knjige v Ljubljani. FOTO: Bogomir Štefanič

Poseben poudarek imajo obiski v domovini

Avtorica je bila zelo dolgo dejavna v zboru Korotan, še prej v dramski skupini Lilija in Slovenski šoli župnije Marije Vnebovzete. Tej slovenski župniji v Clevelandu in Slovenski pristavi ter njenemu klubu Pristavskih upokojencev je še vedno zvesto ob strani.

V knjigi najdemo iskrene opise radosti in bolesti avtoričine družine ter sorodstvenega in prijateljskega kroga, smučarskega navdušenja lepe skupine ameriških Slovencev, zanimivih srečanj, potovanj. Poseben poudarek imajo obiski v domovini, na katero je avtorica izjemno navezana. Tam jo stalno spremljajo spomini na trpljenje slovenskih ljudi in upanje v spravo ter lepšo prihodnost.

Dosedanje knjige v zbirki Zapisi iz zdomstva. FOTO: Ivo Žajdela

Najprej spomini Pavleta Borštnika, zdaj še Mirini

V zbirki , v kateri založba Mladika objavlja spomine, pričevanja in razmišljanja naših ljudi po svetu, je leta 2016 kot drugi zvezek izšla obsežna knjiga spominov Pavleta Borštnika Moj čas. V približno enoletnih razmikih so sledile nove knjige. Tako smo zdaj prišli do devetega zvezka te zbirke in njegova avtorica je – Borštnikova žena Mira. Že med pripravami na izdajo moževih spominov je z veseljem reševala tehnične probleme glede fotografskega gradiva, preverjanja podatkov in podobno, ko se je nato pokazala možnost za predsta­vitev knjige v samem Clevelandu, pa je z dejanji potrdila svojo pregovorno gostoljubnost ter svoje organizacijske sposobnosti.

»Ob Pavletovi preizkušeni publicistični spretnosti pa se nam je takrat razkrila tudi Mirina literarna nadarjenost, ki se je pokazala najprej v slovenskem ameriškem tisku, v Ameriški domovini prej in slovenskih ameriških časih potem, kasneje še v tržaški reviji Mladika. Postopoma je vzklila zamisel o knjigi spominov in pričevanj tega občutljivega, čustvenega in žlahtnega ženskega peresa. Ta lepa knjiga je zdaj pred nami,« je v spremni besedi zapisal urednik zbirke Ivo Jevnikar.

Pričevanje Mire Kosem Trst je naš! v reviji Mladika, št. 8, 2021.