Če smo prej pomagali ljudem, da bi premagali bolezen in reševali življenja, smo zdaj dan za dnem priča grozotam, kakršne smo lahko videvali samo v filmih ali zgodovinskih učbenikih, ko ljudje drug drugemu na grozovite načine jemljejo življenje. 

In to tako rekoč pred našim pragom. »Moj Bog, zakaj si me zapustil?« se z Jezusom na križu dviga krik premnogih v nebo in zdi se, da kot takrat, pred 2000 leti, tudi danes nanj ni odgovora.

Vzklik: »Zakaj si me zapustil?«, najde odgovor v majhnih – velikih dejanjih ljubezni, ki ustvarjajo temelje prihodnje družbe, gradijo MIR.

Ko nemo opazujemo trpljenje mnogih otrok, mater, žena, mož in očetov, se zdi, da so vera, upanje in ljubezen umrli. Zdi se, da je Kristus znova križan, je dejal papež na cvetno nedeljo. 

»Kristus je še enkrat pribit na križ v materah, ki objokujejo krivično smrt svojih mož in otrok. Križan je v beguncih, ki z otroki v naročju bežijo pred bombami, v ostarelih, ki zapuščeni umirajo sami, v mladih, ki so oropani prihodnosti, v vojakih, ki so poslani, da ubijajo svoje brate. Tam je Jezus križan danes.«

Lepota bo rešila svet, je zapisal Dostojevski. To, čemur smo priča, pa je živo nasprotje te lepote – je zlo, ki razjeda naše človeštvo. 

Papeški pridigar Raniero Cantalamessa si je postavil vprašanje: »Kakšna lepota bo rešila svet?« Samo Bog je največja Lepota, zato ker je tudi Dobrota in Resnica. In te dobrote in te resnice se zdi, da ne najdemo več v zmedenem in trpečem človeštvu.

Krščanstvo je kot močna luč prodrlo v temo.

In vendar … V to človeštvo se je rodil Jezus. Stanje takrat ni bilo veliko boljše. In vendar je krščanstvo kot močna luč prodrlo v temo. In prodira še danes. 

Če je vojna eno samo zlo, sovraštvo in največji nesmisel človeštva, pa se prav v vojni rojeva dobrota. Koliko ljudi je bilo pripravljenih odpreti svoje domove in svoja srca – in to tudi v naši neposredni bližini. 

Koliko bo takšnih, ki letošnje velike noči ne bodo praznovali v običajnem družinskem krogu, ampak bodo dobrote na mizi in dobroto srca delili s popolnimi neznanci. 

In koliko je bilo prejemov zakramentov med Ukrajinci v zadnjem mesecu, koliko se je povečalo število porok …, ker so se ljudje zavedeli minljivosti in tega, kaj je edino vredno. Odprli so srce Bogu in drug drugemu.

Tako vzklik »Zakaj si me zapustil?« najde odgovor v majhnih in velikih dejanjih ljubezni, ki ustvarjajo temelje prihodnje družbe, gradijo MIR.

Mir z vami, je vstali Jezus rekel svojim učencem. Lahko bi jim rekel karkoli drugega. Pa je izpostavil besedo mir. Papež Frančišek je odločen, ko nas in predvsem vse odgovorne poziva k miru. 

»Začne naj se velikonočno premirje, vendar ne zato, da bi znova pripravili orožje za spopad, temveč zato, da bi z resničnimi pogajanji dosegli mir in bi bili pripravljeni tudi na kakšno žrtev za dobro ljudi. Kakšna zmaga bo namreč tista, ki bo zastavo postavila na kup ruševin?« je še dejal na cvetno nedeljo.

Drage bralke, dragi bralci, prizadevajmo si za ta mir najprej v svojih srcih, nato med domačimi, tudi tistimi, s katerimi je to najtežje, potem pa v družbi in okolju, kjer živimo. Vstali Gospod pa naj naša prizadevanja blagoslavlja in človeštvu nakloni čudež miru.

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (15/2022).