Oglejmo si nekaj osnovnih pomenov besede 'mir' v SSKJ:

1. stanje brez vojne, spopadov
2. stanje brez prepirov, sporov med ljudmi
3. stanje brez hrupa, ropota
4. stanje notranje ubranosti, urejenosti

V sredstvih javnega obveščanja govorijo zlasti o prvih dveh pomenih – o stanju brez vojne in brez sporov med ljudmi.



MIR V SVETU

Čeprav otroci največkrat ne berejo, gledajo ali poslušajo poročil o vojnah po svetu, pridejo novice do njihovih ušes. Morda se vas loteva dilema, ali naj sploh vedo, kaj se žalostnega dogaja v svetu, ali pa bi bilo bolje, da čim dlje živijo v svojem brezskrbnem otroškem svetu.

Načrtno jih res ni treba siliti, naj se soočajo z novicami o tragičnih dogodkih v svetu. Pa tudi druga skrajnost ni dobra – ohranjati jih v lažnem vakuumu, da je na svetu vse čarobno lepo.

Če otroci spregovorijo z vami o tem in želijo od vas mnenje o vojni, beguncih, tragičnih nesrečah, jih ne zavrnite, češ da so premajhni ali da to ni pomembno. Nasprotno: pogovarjajte se z njimi. Mirno, ne žolčno, izrazite svoje mnenje, opozorite jih na različne poglede, povabite jih, naj tudi sami povedo svoje misli. Tako bo otrok postajal zavedni člen družbe, v katero raste.

MIR DOMA

V zasebnem življenju pa govorimo predvsem o drugih dveh pomenih – o stanju brez hrupa in o notranji ubranosti.

Če se otroci igrajo pred hišo ali na igrišču in je igra napeta, bodo kričali. To je sicer hrupno, toda zaigra nam srce ob misli, da so otroci v svoji igri srečni.

Drugače pa je doma. V manjšem prostoru je prevelik hrup moteč. Tu in tam je sicer celo doma prijeten (stepanje smetane, igranje instrumenta, zabijanje žeblja za sliko), saj ima odlične, včasih celo slastne posledice (smetana na torti, mljask!). Sicer pa nam je doma lepo, če vlada mir brez hudega ropota.

V danščini obstaja izraz, ki pomeni varno in mirno bivati v domačem okolju. Morda mu najbolje ustreza slovenska beseda gnezditi, npr.: Ves konec tedna smo prijetno gnezdili doma. Nikar ne mislimo, da smo samo odrasli željni takega gnezdenja. Tudi otroci uživajo v mirnem, spokojnem domu. Zimski, zlasti decembrski dnevi so pravšnji za to. Lahko počnemo kaj skupaj: izdelujemo voščilnice, se igramo s kockami, kuhamo in pečemo. Ni pa nujno – čisto prav je, da se vsakdo zamoti s svojim delom, ki mu je ljubo. Prav je, da si kdaj otroci čisto sami izberejo, kaj bi počeli. Nikakor ne potrebujejo naših nasvetov.

Kaj pa mir kot stanje notranje ubranosti?

To je najpomembnejši pomen besede 'mir'. Kajti če je človek miren v svoji notranjosti, bo srečen v samem sebi. Pustil bo tudi ljudem, ki živijo z njim, da se ukvarjajo vsak s svojim delom. Rad bo gnezdil v svojem domu. Ne bo zganjal hrupa. Ne bo se prepiral, še manj pa spopadal z drugimi. In ne bo začenjal vojn.

Resnično, splača se graditi svoj notranji mir.

Kaj pa, če je vaš otrok nemiren, glasen, kričav, vzkipljiv?

Preberite spet prejšnji odstavek. Bodite namesto njega mirni vi. Sevajte okoli sebe svojo notranjo ubranost. Začutil jo bo, brez skrbi. Samo mirni bodite.

In še dobra novica: mi kristjani vemo, kaj je pravi mir. Ko se je Jezus rodil v revnih jaslih, so angeli ljudem posebej povedali: »Mir ljudem na zemlji, ki so Bogu po volji.« Jezus je pozdravljal ljudi: »Mir vam bodi!« In navsezadnje si ga želimo tudi mi med seboj, ko si pri sv. maši stisnemo roke: »Mir s teboj!«

Na to se spomnimo, ko bo hotel v našem srcu zrasti nemir.