»Ljudje so dandanes vedno bolj prepričani, da je treba morebitne spore med narodi reševati s pogajanji in sporazumi, ne pa z uporabo orožja«: pred šestdesetimi leti je sveti papež Janez XXIII. ob koncu svojega življenja objavil okrožnico o miru v svetu, »Pacem in terris«, kot prispevek k prvim korakom k razorožitvi in sproščanju napetosti. Nauk o »pravični vojni« je bil sklenjen, papež iz Bergama pa je z velikim realizmom opozarjal na nevarnosti novega in močnega jedrskega orožja. Šestdeset let pozneje je njegovo besedilo še vedno zelo aktualno, vendar žal v veliki meri spregledano.

Danes svet razdvaja na desetine pozabljenih sporov, in strašljiva vojna, ki se je začela z rusko agresijo na Ukrajino, se nadaljuje v samem osrčju krščanske Evrope.

Danes se zdi, da smo izgubili popolno zavedanje o tem, kako uničujoča bi bila jedrska vojna - zavedanje, ki je bilo življenjskega pomena za tiste, ki so živeli aprila 1963. Danes svet razdvaja na desetine pozabljenih sporov, in strašljiva vojna, ki se je začela z rusko agresijo na Ukrajino, se nadaljuje v samem osrčju krščanske Evrope. Kultura nenasilja težko najde svoje mesto, medtem ko se zdi, da se mnogim ljudem zdita celo besedi »pogajanja« ali »pogovori« malodane bogokletni. Dvomljiva je celo zamisel o krepitvi svetovne politične oblasti, ki bi bila sposobna spodbujati mirno reševanje mednarodnih sporov. Diplomacija se zdi utišana, vojna in nora oboroževalna tekma pa se zdita neizogibni.

Človek mora imeti pogum, da razoroži svoje srce.

In vendar, kljub tej mračni sliki, načela, ki jih je papež Janez XXIII. navedel v okrožnici Mir na zemlji, še vedno niso zgolj izziv za vest, ampak jih vsak dan udejanjajo tisti, ki se ne predajo neizogibnosti sovraštva, nasilja, izigravanja in vojne. O njih pričajo »obrtniki miru«, ki danes opravljajo svoje poslanstvo v Ukrajini in številnih drugih delih sveta ter pri tem pogosto tvegajo svoja življenja. O njih pričajo vsi, ki resno jemljejo besede papeža Frančiška, izrečene na nunciaturi v Kinšasi, ko se je srečal z žrtvami nepredstavljivega nasilja: »Da bi rekli 'ne' nasilju, ni dovolj, da se izognemo nasilnim dejanjem. Odpraviti moramo tudi korenine nasilja, pohlep, zavist in predvsem užaljenost.« Človek mora imeti »pogum, da razoroži svoje srce«.