Ministrstvo za kulturo je v dosedanjih 31 letih štirikrat odločilo, da bo cerkev križniškemu redu vrnilo v naravi, vmes mu je enkrat zanjo prisodilo odškodnino, enako odločitev je sprejelo tudi zdaj.

Prva odločba o vrnitvi cerkve križnikom izdana že aprila 1995

Cerkev device Marije Pomočnice v ljubljanskih Križankah je bila do 31. decembra 1949, ko so jo podržavili, matična cerkev križniškega reda. Križniki so denacionalizacijski zahtevek, da želijo v naravi nazaj celoten kompleks Križank in ne le cerkev, oddali 13. novembra 1992, spominjajo v časniku Dnevnik. Ker pa so Križanke prizorišče kulturnih prireditev v izvedbi Festivala Ljubljana, je ministrstvo za kulturo v svoji prvi odločbi iz 18. aprila 1995 zapisalo, da bo križniškemu redu v naravi vrnilo le cerkev, za preostale objekte pa naj bi prejeli odškodnino.

Padle že štiri odločbe

Mestna občina Ljubljana (MOL) kot lastnica cerkve in Festival Ljubljana (FL) kot njen uporabnik menita, da bi z njeno vrnitvijo križnikom okrnili prostorsko kompleksnost Križank. Ministrstvo za kulturo je kljub temu že štirikrat doslej izdalo odločbo o vrnitvi cerkve v last in posest križnikom, a so vse štiri padle. Zadnjo odločbo iz aprila 2022, ko je bil kulturni minister v Janševi vladi Vasko Simoniti, je nato odpravilo ministrstvo samo, češ da mora o zadevi ponovno odločati. Državni uradnik na ministrstvu Matjaž Modic, ki odloča o denacionalizacijskih postopkih, pravi, da je v odločbi iz aprila 2022 nepopolno in nepravilno ugotovil dejansko stanje.

Motenje festivalske dejavnosti?

Mestna občina Ljubljana in Festival Ljubljana med drugim menita, da bi cerkveno petje, igranje orgel in izvajanje bogoslužne dejavnosti zvočno in svetlobno negativno vplivali na festivalsko dejavnost, oglašanje cerkvenih zvonov pa bi utegnilo pri zaposlenih v javnem zavodu FL povzročati jezo, razburjenost in nemoč.

Povsem drugačni mnenji

Omenjeni uradnik na kulturnem ministrstvu Matjaž Modic je v aprila 2022 izdani odločbi, s katero je bila predvidena vrnitev cerkve križnikom, zapisal, da ministrstvo sicer razume željo, da Festival Ljubljana želi obdržati tudi križevniško cerkev, a pri tem poudaril, da prostor cerkve ni nenadomestljiv in da njena vrnitev ne bi onemogočila ali bistveno otežila prireditev v drugih prostorih, ki so del Križank.

A v zadnji odločbi, s katero je ministrstvo, ki ga zdaj vodi Asta Vrečko (Levica), zavrnilo zahtevo za vrnitev križevniške cerkve v last in posest križnikom, Modic ugotavlja nasprotno. Meni namreč, da bi oglašanje zvonov in svetloba iz notranjosti cerkve bistveno okrnila kulturno dejavnost Festivala Ljubljana in njegovo upravno dejavnost.

Odškodnino v višini dobrih 340 tisoč evrov bo glede na odločbo ministrstva za kulturo, če bo ta postala pravnomočna, moral v obliki obveznic izplačati Slovenski državni holding.

Odziv zastopnice križniškega reda: »Odločitev bomo izpodbijali«

Iz odvetniške pisarne Alje Šiška, ki pravno zastopa križniški red v tem primeru so za spletno Družino odgovorili: »Nad odločitvijo ministrstva za kulturo smo seveda zelo razočarani, ker se zavedamo, da je odločitev politična. Politika v takšnih postopkih nima kaj iskati. Zoper navedeno bomo pri Upravnem sodišču sprožili upravni spor in se borili dalje. Križevniška cerkev je kulturni spomenik, ki pripada križniškemu redu in verjamem, da bomo na upravnem sodišču odločitev ministrstva za kulturo uspešno izpodbijali.«

Kako do ocenjene višine odškodnine?

Na ministrstvo za kulturo so se medtem v delu javnosti usule kritike o višini ocenjene odškodnine, ki je bila z odločbo dodeljena križnikom. Poslanec NSi Janez Cigler Kralj je platformi X zapisal: »Kdo pa je delal to cenitev? 340.000 evrov za čudovito cerkev na eminentni, da ne rečem elitni lokaciji. Ker »bi cerkveno petje, igranje orgel in izvajanje bogoslužne dejavnosti zvočno in svetlobno negativno vplivali na festivalsko dejavnost«.

Za pojasnilo, zakaj je prišlo do nove odločbe in kako so prišli do zneska odškodnine v višini 340 tisoč evrov, smo se obrnili tudi na ministrstvo za kulturo. V kratkem odgovoru so nam sporočili: »Pravni učinki odločbe nastopijo šele z njeno vročitvijo strankam, zato vsebine odločbe ne moremo komentirati, dokler ni vročena vsem strankam postopka. Trenutno še ne razpolagamo z dokazili o vročitvi odločbe.«