Sklic nune seje parlamentarnega odbora so zahtevali v poslanski skupini NSi. Njihova poslanka Iva Dimic je dejala, da je izbris napotnic pacientov še enkrat pokazal, da problem slovenskega zdravstva ni denar, ampak organizacija.

Ob tem je ministra vprašala: »Kako je mogoče, da se Ministrstvo za zdravje loti urejanja evidenc zdravstvenih napotnic in brisanja napotnic iz sistema, ne da bi imeli »back up« oz. varnostno kopijo evidenc? Kdo je za izbris odgovoren? Z imeni in priimki. Kdo bo za to nosil odgovornost in odstopil s položaja? Nesprejemljivo je prelaganje odgovornosti na izvajalce zdravstvenih storitev, češ gre za pomanjkljive postopke in slabe evidence posameznih bolnišnic.«

Do konca meseca pacienti z novimi termini?

Zdravstveni minister je po poročanju STA izrazil pričakovanje, da bodo do konca meseca vsi oškodovani pacienti znova imeli termine. »Če se to ne bo zgodilo, bomo terjali odgovornost direktorjev izvajalcev storitev,« je poudaril minister in se opravičil vsem, ki so jim v sistemu neupravičeno izbrisali termine.

Kot je znano, so na ministrstvu so z oktobrom znova vzpostavili med epidemijo covida-19 ustavljeno storitev brisanja terminov zdravstvenih storitev s čakalnih seznamov, ki se jih bolniki niso udeležili in se niso opravičili.

Pri tem izbrisu pa je bilo oškodovanih 5977 oseb, ki se zaradi prenaročanja ali trajne napotnice, na katere je vezanih več terminov, »pregleda v prihodnosti« še niso mogli udeležiti.

Administrativno odpravljanje čakalnih dob?

Kot je na seji še povedala poslanka Iva Dimic, se v NSi težko znebijo občutka, da se »čakalne dobe poskuša administrativno odpravljati celo z brisanjem veljavnih napotnic«. Minister ji je odvrnil: »Nikoli in nikdar ne bo namen ministrstva ali te vlade, da ureja čakalne vrste z izbrisom pacientov. Vendarle pa smo dolžni spoštovati zakon o pacientovih pravicah, kjer je jasno definirano, kdaj se pacienti črtajo s čakalnega seznama.«

Kdo je odgovoren za izbris?

Po ministrovih navedbah je do zapleta prišlo zaradi neurejenih oz. neposodobljenih čakalnih seznamov pri nekaterih izvajalcih zdravstvenih storitev, ki so skrbniki seznamov.

Poslanec NSi Janez Cigler Kralj je ministra vprašal, kdo torej nosi odgovornost za to. Bešič Loredan meni, da je odgovornost porazdeljena med vse deležnike v zdravstvu. V luči pozitivnega pristopa reševanja ne želijo kazati s prstom na izvajalce, ki jih je zadnji dve leti zaposlovala epidemija covida-19 in se s seznami niso ukvarjali, je dejal minister.

Pričakuje pa, da so direktorji zdravstvenih zavodov toliko odgovorni in opolnomočeni, da bodo paciente dali na prvo mesto.

Ena od rešitev zakon o zdravstvenem informacijskem sistemu

Minister je ob tem napovedal pripravo rešitev, med drugim zakon o zdravstvenem informacijskem sistemu, v katerem bi določili pravice in obveznosti vseh v zdravstvenem sistemu. »S tem sledimo načelu modernih in delujočih zdravstvenih sistemov. Informacijska tehnologija zdravstva mora biti vodena centralno, ne samo eZdravje, pač pa tudi kaj in kako uporabljajo vsi, ki so del javne zdravstvene mreže.«

Skladno s sklepom odbora bodo na ministrstvu na podlagi analize, ki je identificirala napake in šibke točke sistem eNaročanja, ustrezne rešitve pripravili in predstavili v treh mesecih, je še dodal Bešič Loredan.