Njegova naloga je digitalno preobraziti Slovenijo, v čevlje ministra je stopil potem, ko je na njegovo pobudo zaživel Strateški svet za digitalizacijo, ki ima na seznamu že 60 uglednih strokovnjakov. Svet si je zadal 40 konkretnih ukrepov, od katerih jih bo do konca mandata te vlade zaživelo 21.

Digitalizacija je prihodnost – tudi v Cerkvi, je prepričan. Le eno področje je, ki mora ostati analogno – to so pristni človeški odnosi. To ve povedati tudi iz lastnih izkušenj, več let je živel v tujini in odnose z domačimi večinoma ohranjal prek spleta. Zadnje leto je sta bolj ali manj v odnosu na daljavo z ženo, ki je zaradi službe ostala v Angliji.

Več let ste živeli v tujini, tam študirali, imeli dobro službo, si ustvarili zasebno življenje. Kako ste sprejeli odločitev, da stopite v slovenski politični prostor in sprejmete izziv ministra?

To ni bila lahka odločitev, ker sem imel dobro službo v tujini, kjer sva živela z mojo izbranko. Ampak na koncu je prevladala dolžnost do domovine, ker je res nespodobno, da ko govoriš o tem, kako bi morale stvari izgledati v Sloveniji, potem pa ko dobiš priložnost, da to vizijo udejanjiš, rečeš ne. Tako sem kljub negotovim razmeram, kratkemu trajanju mandata in dejstvu, da bova z mojo izbranko eno leto živela narazen, sprejel ta izziv. Lahko rečem, da mi ni niti malo žal. Me je pa k temu nagovorila tudi moja žena, ki je videla v meni en velik entuziazem in ljubezen do domovine in da se vsi skupaj premaknemo naprej.

Na koncu je prevladala dolžnost do domovine.

Lahko bi naštevali dosežke ministrstva, veliko idej ste pripeljali do realizacije, kar je v Sloveniji prej izjema kot pravilo. Bi to pripisali izkušnjam iz tujine?

Podlaga je bila že dobro pripravljena, saj smo prej v okviru Strateškega sveta za digitalizacijo, ki ga vodim, pripravili 40 zelo konkretnih ukrepov za digitalizacijo zdravstva, šolstva, gospodarstva, javne uprave in družbe kot celote. Imeli smo zelo jasen in konkreten načrt. Ga je pa bilo treba udejanjiti. Neskončno sem hvaležen mladi in zagnani ekipi, ki sem jo uspel sestaviti na vladni službi, da je z mano gnala ta voz naprej in da bomo do konca tega mandata realizirali kar 21 od 40 ukrepov. Še posebej sem ponosen, da smo naredili velik korak naprej pri digitalni vključenosti, sprejet je bil namreč Zakon za spodbujanje digitalne vključenosti, ki prinaša brezplačne tečaje digitalnih veščin za vse generacije, pa tudi digitalne bone za nakup računalniške opreme.

Potrebnega je bilo verjetno medresorskega usklajevanja.

Drži. Mi smo koordinacijski organ, ki usmerja, pospešuje in organizira delo na področju digitalizacije. Tudi prej se je ogromno stvari izvajalo na tem področju, a aktivnosti niso bile koordinirane, zato so bili rezultati vedno takšni, kakršni so bili. Medresorska koordinacija je zelo zahtevna in naporna, tako da potrebuješ mlad, zagnan tim, da izpelješ stvari od začetka do konca. Z veliko večino ministerstev sem odlično sodeloval, ministri in njihove ekipe so bili naklonjeni spremembam.

Je bilo kakšno področje, ker niste pričakovali hitre realizacije? 

Omenili ste, da bo realiziranih 21 od 40 zadanih ciljev Strateškega sveta. Kako razumete spotike, kot je razpis referenduma o predlogu Zakona o elektronskih komunikacijah?

To je pobalinska poteza opozicije, zaradi katere bomo plačali visoke kazni Evropske komisije, česar se opozicija zelo dobro zaveda. V tem konkretnem primeru ne gre za rušenje vlade, ampak za rušenje države. Razočaran sem, da vsi skupaj ne zmoremo dovolj resnosti in odgovornosti, da prenašamo evropske direktive v naš pravni red pravočasno. Potrudili smo se, da pripravimo uravnotežen in kakovosten predlog zakona, vsi strokovni in drugi deležniki so se strinjali, da mora biti ta predlog čim prej sprejet. Na koncu je ta sprejem onemogočila opozicija z zahtevo za posvetovalni referendum. Istočasno je vložila podobno zahtevo tudi za paket socialne zakonodaje, ki je izjemnega pomena za Slovenijo, in za ustanavljanje novomeške javne univerze. Takšno ravnanje je neodgovorno, ker je v nasprotju z interesi naše države.

K boljši klimi moramo prispevati prav vsi, z nekaj več pozitivnosti, s precej več povezovanja in optimizma.

Slovenija ima veliko tehnološkega znanj in izkušenj, žal mnogo v tujini. Vidite možnost privabljanja v domovino strokovnjakov, kot je Jure Leskovec?

Veliko teh izjemnih strokovnjakov, ki delujejo v tujini, deluje tudi v našem Strateškem svetu za digitalizacijo, kjer so izjemno aktivni in sem jim za to hvaležen. Mi smo predstavili kar nekaj ukrepov, ki bodo prispevali k vračanju slovenskih strokovnjakov v domovino. En del teh je bil že realiziran z dohodninsko reformo. Nižji davki, ki prinašajo višje plače za vse, so izjemnega pomena. Kljub temu, da denar ni vse, si mlad človek želi ustvariti družino, kupiti prvo stanovanje, zato je pomembno, da so njegovi prihodki čim višji. Prav tako ustanavljamo center za pomoč slovenskim strokovnjakom pri vračanju v domovino, ki bo našim strokovnjakom na voljo, da premagajo administrativne, pravne, karierne in druge ovire pri vračanju v domovino s svojimi družinami.

Moramo pa k boljši klimi prispevati prav vsi, z nekaj več pozitivnosti, s precej več povezovanja in optimizma. To je kreativna atmosfera, ki bo pritegnila ne samo naše strokovnjake nazaj, ampak tudi marsikaterega talentiranega tujca.

Eden teh ukrepov bi lahko bila tudi uvedba socialne kapice, o kateri je bilo v zadnjem času spet govora. Vidite možnost za njeno sprejetje v Sloveniji?

Vidim. Prepričan sem, da bo koalicija, del katere bo Nova Slovenija, to tudi izpeljala. Žal mi je, da smo bili nazadnje prekratki za nekaj glasov. Socialna kapica, ki jo imenujemo tudi razvojna oz. digitalna, je nujna, da zadržimo visokotehnološki kader v Sloveniji. Tega žal ne razumejo vsi najbolje. Škoda, res, ker imajo podobne rešitve v praktično vseh državah v Evropi, po katerih se radi zgledujemo. Mislim, da je to izjemnega pomena za razvoj te države. Do konca tega desetletja želimo postati ena izmed petih najuspešnejših in digitalno najnaprednejših držav na svetu. Tega pa brez digitalnih oz. tehničnih talentov ne bomo uspeli doseči.

Socialna kapica, ki jo imenujemo tudi razvojna oz. digitalna, je nujna, da zadržimo visokotehnološki kader v Sloveniji. Tega žal ne razumejo vsi najbolje.

Naj povem, da je pomembno tudi, da čim več mladih že čim prej navdušimo s tehničnimi znanji in poklici. Zato bomo že jeseni začeli subvencionirati tečaje naprednejših digitalnih veščin za mlade po vsej Sloveniji, pa naj gre za področja, kot so robotika, programiranje, umetna inteligenca in digitalno podjetništvo.

A mladi včasih stvari obrnejo v svojo smer. Pred dnevi je v javnost prišla vest, da so dijaki ene od srednjih šol vdrli v sistem ocenjevanja in si popravljali ocene.

Digitalizacijo vidim kot izjemno priložnost za Slovenijo, na tem področju smo lahko eni izmed najboljših v Evropi in svetu.

Minuli mesec ste v ZDA pripravljali teren za odprtje digitalne ambasade. Kaj pomeni digitalno predstavništvo v tujini ter kaj digitalizacija Slovenije pomeni za konkurenčnost slovenskega gospodarstva na globalnem zemljevidu?

Digitalizacijo vidim kot izjemno priložnost za Slovenijo, na tem področju smo lahko eni izmed najboljših v Evropi in svetu. Že danes slovenski podjetniki dokazujejo, da je mogoče zmagovati tudi na najzahtevnejših področjih povezanih z digitalizacijo, naj gre za robotiko ali umetno inteligenco. Imamo ogromno znanja, odlično izhodišče, moramo pa gospodarski in podjetniški sistem narediti bolj prijazen za inovatorje in tehnološke preboje. Na tem smo v zadnjih mesecih veliko delali, je pa dejstvo, da smo država, za katero ne ve vsakdo. 

Zato je pomembno, da z našo tehnološko ambasado – zaživela bo predvidoma jeseni – opozorimo nase, na naše izjemne talente in naša vrhunska podjetja, ki želijo prodreti na ameriški trg. Pri tem se zgledujemo po uspešnih evropskih državah, kot je Danska, ki ima tehnološko ambasado v Silicijevi dolini že več kot 15 let. Po eni strani bomo pospeševali in odpirali vrata za slovensko gospodarstvo v ZDA, po drugi strani pa sklepali partnerstva na raziskovalnem in akademskem področju z vodilnimi ameriškimi univerzami. Priložnosti bo za slovenske študente, inovatorje in podjetnike s tem še mnogo več.

V ZDA ste se sestali tudi s predstavniki velikih, globalnih podjetij. Kaj so bili ključni dogovori? 

So vam tu pomagali Slovenci v Silicijevi dolini?

Nedvomno je veliko vlogo odigral dr. Jure Leskovec, ki je pravi patriot in na vsak način pomaga, da bi se Slovenijo in Slovenci čim bolj uveljavili tudi v Silicijevi dolini.

Zelo ste se zavzeli tudi za Ukrajino, že kmalu ob začetku vojne sklicali sestanek evropskih ministrov za digitalizacijo z ukrajinskim, v Sloveniji ste ukrajinskim otrokom razdelili tablice. Se vas je ta vojna tudi osebno dotaknila? 

Na pobudo predsednika RS Boruta Pahorja je bila ustanovljena delovna skupina za zeleno tehnologijo. Kako gresta z roko v roki zeleno in digitalno?

Brez digitalnih rešitev zelenega prehoda ni mogoče izvesti. Prav zato smo na pobudo predsednika republike ustanovili to delovno skupino znotraj Strateškega sveta za digitalizacijo. V okviru drugega paketa ukrepov, ki smo jih pripravili in predstavili pred nekaj tedni, imamo dva na področju zelenih tehnologij. Prvi je namenjen trajnostnemu poročanju in ocenjevanju podjetij, ki bodo glede na svoje dosežke pri zelenem prehodu dobila različne certifikate. Na ta način bomo ozaveščali podjetja, kako lahko celotno poslovanje naredijo bolj trajnostno in jih spodbujali, da ta prehod opravijo čim prej. Drugi ukrep pa je namenjen vzpostavitvi platforme za opravljanje z industrijskimi odpadki in ostanki, tega je kar nekaj, pri čemer se večina odpadkov in ostankov ponovno uporabi, ampak mora biti sistem čim bolj transparenten, tako da lahko pri tem sodeluje čim več podjetij. S to platformo, ki bo povezana tudi z drugimi podobnimi platformami v tujini, bomo lahko zagotovili t. im. industrijsko simbiozo. Skratka, da se vse lahko uporabi čim večkrat in da je končnih odpadkov čim manj.

Navdušen sem, kako digitalna orodja omogočajo ogromnemu številu vernikov, da spremljajo bogoslužja in druge obrede. Bi si pa želel več proaktivnih in digitalnih župnikov.

Na pot digitalizacije stopa tudi Cerkev. Kako gledate na to?

Navdušen sem, kako digitalna orodja omogočajo ogromnemu številu vernikov, da spremljajo bogoslužja in druge obrede. Mislim, da je to še posebej pomembno za starejše, tiste, ki morda ne morejo v cerkev, pa jim je s pomočjo videokonferenčnega prenosa omogočeno, da sodelujejo pri maši v svoji lokalni cerkvi. To se mi zdi dragoceno. S tem prav nič ne izgubljamo, dobimo pa ogromno. Ker vključujemo v naše občestvo tudi tiste, ki sicer bodisi ne hodijo v cerkev, ker ne zmorejo, ali pa iz kakšnih drugih razlogov. Tudi primeri župnikov, kot je Martin Golob, pričajo o tem, da je mogoče z digitalnimi orodji navdušiti ogromno mladih, da prvič spremljajo bogoslužje, da prvič prisluhnejo Božji besedi in stopajo v naše občestvo. Mislim, da je to zelo pomembno orodje, ki ga nekateri že zelo dobro uporabljajo. Bi si pa želel več takih proaktivnih in digitalnih župnikov.

Prepričan sem, da morajo najpomembnejše stvari ostati analogne.

Je kakšno področje, ker kot resorni minister ne vidite možnosti za digitalizacijo?

Ker gre tukaj za najpomembnejše stvari v življenju, digitalno ne more nadomestiti pristnega človeškega stika. Prepričan sem, da morajo najpomembnejše stvari ostati analogne. Naj gre za ljubezen, prijateljstvo, družinske odnose, naravo in tako naprej. Te stvari, ki delajo ljudi ljudi, bodo vselej ostale analogne. Nam pa lahko digitalna orodja življenje precej olajšajo, prihranijo ogromno časa, denarja in tudi sivih las. Prav zato, da se lahko še bolj posvečamo stvarem, ki so v življenju najpomembnejše.

Večina rešitev, ki jih sprejemate, gre v smeri praktičnih izboljšav, ki jih na osebni ravni občuti vsak državljan. Ne pa nekih strategij.

Tako je. Naj dam dva konkretna primera, prvi je virtualno okence upravnih enot, ki državljanom omogoča, da prek avdio-video povezave urejajo celo vrsto upravnih zadev z upravnimi enotami. Ne bo več treba na upravno enoto fizično, ne bo več treba stati v vrsti pred okencem. Drugi primer praktične narave je e-oskrba. Pred kratkim smo zagnali pilotni projekt za pet tisoč Slovenk in Slovencev, ki jim bomo zagotovili brezplačne pametne zapestnice in pametne naprave, ki jim bodo zagotovili, da lahko več časa živijo samostojno doma. Te zapestnice bodo v primeru padca ali kakšne druge nesreče samodejno poklicale na pomoč. Kar pomeni, da bo življenje doma toliko bolj varno in predvidljivo.

So pa pri vsem skupaj ključne digitalne veščine, še posebej pri starejših. Zato nam zakon, ki sem ga prej omenjal, omogoča, da že jeseni ponudimo brezplačne tečaje osnovnih digitalnih veščin za vse starejše od 55 let. Vsakdo, ki se bo teh tečajev udeležil, bo prejel digitalni bon v višini 150 evrov za nakup novega računalnika, tablice ali katerekoli drugi računalniške opreme.

Kako vidite prihodnost službe vlade za digitalno preobrazbo, česa si želite?

Prihodnost je svetla in mislim, da smo dovolj dobro zastavili delo naše vladne službe, da bo Slovenija stopala s tem tempom proti najnaprednejšim na področju digitalizacije, z meno ali brez. Bi si pa želel, da to, kar smo začeli tudi dokončamo. V tem kratkem času smo dokazali, da znamo in zmoremo in srčno upam, da bom s tem delom nadaljeval v vladni službi, ki bo, upam, da kmalu, postala tudi polnokrvno ministrstvo za digitalno preobrazbo.