Mineva 22 let od smrti Alojzija Kozarja
Mineva 22 let od smrti Alojzija Kozarja
Odranci so bili od leta 1944 samostojna duhovnija, leta 1961 pa so postali samostojna župnija. Cerkev je bila sprva lesena, zidana pa je nastajala v letih od 1964 do 1967 po načrtih arhitekta Janeza Valentinčiča. Zamisli o gradnji ni bilo lahko izpeljati, saj jim je takratna oblast skušala to na vse načine preprečiti.
Notranjost cerkve je poslikal duhovnik in slikar Stane Kregar. Cerkev Svete Trojice je bila posvečena leta 1977.
Tragični dogodki
Cerkev v Odrancih, ki s svojo mogočnostjo še danes osupne vsakogar, ki jo obišče, ima za seboj težko zgodovino. Leta 1966 se je namreč med gradnjo podrla kupola cerkve in pod seboj pokopala osem vaščanov.
Ti ponesrečenci, po katerih je bilo pozneje poimenovanih tudi osem stebrov v cerkvi, so postali »duhovni stebri« odranske župnije.
Župnijska cerkev Svete Trojice v Odrancih. FOTO: Ivo Žajdela.
To je bila huda preizkušnja za vse vaščane, ki pa niso obupali. Celotno dogajanje okrog gradnje cerkve je Alojzij Kozar popisal v knjigi s pomenljivim naslovom Neuničljivo upanje.
Svoje neuničljivo zaupanje je sam takole izrazil: »Božje odločitve bomo razumeli šele v onstranstvu. Zaupati moramo Bogu tudi tedaj, ko njegovih odločitev ne razumemo, hoditi za njim tudi takrat, ko so njegove poti strme, polne bridkosti in do kraja nerazumljive. Vse izvira in vse se vrača k istemu osnovnemu spoznanju: Bog je ljubezen, zato nam ne more hoteti nič resnično hudega.«
Alojzij Kozar kot pisatelj
Tudi sicer se je Kozar veliko kulturno udejstvoval. Napisal je več verskih priročnikov in razprav, znan pa je predvsem kot pisatelj. Napisal je več sto krajših spisov in 11 leposlovnih del, med katerimi sta najbolj znani Materina ruta in Babičina topla dlan.
Alojzij Kozar je umrl 29. aprila 1999 v »njegovih« Odrancih, kjer je tudi pokopan. Kratek film o njegovem življenju z naslovom Domov, ki sta ga režirala David Sipoš in Matjaž Feguš, si lahko ogledate na tej povezavi.
Molitev za beatifikacijo Alojzija Kozarja
Sveti troedini Bog, Oče, Sin in Sveti Duh,
hvala ti za duhovnika Alojzija Kozarja,
ki je z vso svojo ljubeznijo gradil tvoje svetišče
in vodil ljudi k tebi.
S pisano in govorjeno besedo,
s svojo pokončno držo
je v ljudeh krepil neuničljivo upanje,
poživljal vero in vnemal ljubezen.
Zaupno je častil Marijo, ki je Vnebovzeta.
Naj pred vesoljno Cerkvijo doseže čast oltarja.
Po Kristusu, našem Gospodu.
Amen.
Preberite še:
- Roman o Božjem služabniku Alojziju Kozarju
- Alojzij Kozar postal Božji služabnik [IZ ARHIVA]
- Pot svetosti
- Dober in nezlomljiv