»Velikonočni potres je nastal ob 20. uri in 17 minut po svetovnem času. Žarišče je nastalo v globini 16 km, njegova magnituda je bila 6,1. Največje učinke, med VIII. in IX. stopnjo po EMS, je dosegel na območju mesta Ljubljane, Ljubljanskega barja in do Vodic na severu. Potresni sunek je zajel veliko območje s polmerom približno 350 km, kar pomeni približno 385.000 km2. Največje poškodbe so nastale v premeru 18 km, od Iga do Vodic. Manjše poškodbe so nastale v polmeru okoli 50 kilometrov.« Tako so o zgodovinskem potresu zapisali na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor. 

Ljubljana je imela v tistem času okoli 31.000 prebivalcev, ki so živeli v približno 1400 zgradbah.

»Potres je povzročil ogromno gmotno škodo, ki je bila ocenjena na približno 7 milijonov takratnih goldinarjev. Posledice niso imele le negativnih učinkov, saj se je v Ljubljani po potresu marsikaj spremenilo na bolje. Ob ideji o urbanistični in arhitektonski obnovi Ljubljane je nastala tudi raziskava o gradbenotehničnih normativih, ki je pripeljala do prvih smernic za potresnovarno gradnjo. Že dve leti po potresu je v kletnih prostorih višje realke na Vegovi ulici v Ljubljani začela delovati prva potresna opazovalnica v Avstro-Ogrski monarhiji,« so še zapisali na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor. 

Tako kot vsako leto, je tudi letos v cerkvi sv. Jožefa na Poljanah v Ljubljani potekala zaobljubljena »protipotresna pobožnost«, ki jo je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore.