Milan Knep: Eseji o križu
Milan Knep: Eseji o križu
Osrednja osebnost KUD Logos Gorazd Kocijančič.
Pri založbi Kud Logos so izdali knjigo Milana Knepa Eseji o križu, prevode grškega pravoslavnega teologa Ioánisa Kornarákisa in dveh pesniških zbirk.
Eseji o križu
Triintrideset esejev v zbirki Milana Knepa je zakoreninjenih v izročilu, v zelo natančnem branju svetopisemskih besedil. O teh avtor, za katerim so študij teologije in desetletja duhovniške službe, piše s suverenostjo poznavalca, ki se giblje po domačem terenu. Toda pri interpretaciji si upa stopiti dlje, v esejistično diskusijo priteguje sodobno literaturo in filozofijo, pa tudi lastno izkušnjo, tako da se tisočletna besedila nenadoma pokažejo v novi luči, na trenutke boleče osebni.
Knepovi eseji bodo nevernemu bralcu tako rekoč nehote, hkrati pa zelo iskreno razbili vrsto predsodkov in napačnih vtisov o tem, kakšno je (lahko) krščanstvo na Slovenskem. Enako poživljajoče bodo tudi za mnoge vernike, ki se z večno svežino krščanstva še niso uspeli srečati.
Ni ne boljši ne slabši od tistih, ki ne prihajajo v cerkev
Avtor predstavlja lik kristjana, ki ve, da ni ne boljši ne slabši od tistih, ki ne prihajajo v cerkev, in ki si zato zastavlja vprašanja, kot so: »Kakšen pomen ima vera, če ni nobene razlike med vernimi in nevernimi? Ali ni potem vseeno, ali verujem ali ne?«.
V esejih načenja mnoge, v našem okolju skoraj nepričakovane teme: opozarja na pomembno, a preveč zapostavljeno vlogo žensk v naši družbi; biča odklone kapitalizma, vladavino bogatih, a hkrati opozarja, da je prepričanje o možnosti vzpostavitve idealnega sistema zabloda; prepričan je, da je največja pomanjkljivost ravnanja ljudi v sekularni kulturi prav odsotnost enovitega ukrepanja: ko se v enem dejanju združita božje in človeško.
Predgovor je napisal Kozma Ahačič.
Ioánis Kornarákis: Shizofrenija ali asketizem?
Shizofrenija ali asketizem? je – tako kot že sam naslov – nenavadno delo grškega pravoslavnega psihologa in teologa Ioánisa Kornarákisa (1926–2013). Bralca nagovarja z vso resnostjo in mu kaže pasti, v katere se lahko ujame na poti duhovnega oz. življenjskega iskanja. Na to pot mu prinaša starodavno modrost meniškega izročila krščanskega vzhoda, ki jo dialoško odpira filozofskim in psihološkim tokovom. Predstavljajo jih Marcel, Kierkegaard, Fromm, Jung, Caruso, Oates idr. S tem je poskrbel za nekatere zanimive mostove med obema strujama in spodbuja k neposrednemu iskanju lastnih odgovorov na vprašanja o pristnem raziskovanju samega sebe na poti izgubljanja v preveč in najdevanja vsega skozi nič.
Borut Škodlar, Klarisa Jovanović in Pavle Rak so sodelovali pri knjigi Ioánisa Kornarákisa Shizofrenija ali asketizem?.
Gre za prvo knjigo nove knjižne zbirke Ortodoxia. Delo je prevedla Klarisa Jovanović. Uvod sta prispevala zagrebško-ljubljanski metropolit Porfirij Perić in Pavle Rak, urednik zbirke. Spremno besedo, naslovljeno »Shizofrenija« kot diagnoza našega časa, asketizem kot kirurg, je napisal Borut Škodlar.
Bronka Nowicka: Nahraniti kamen
Bronka Nowicka (1974) je poljska režiserka, scenaristka, vizualna umetnica in pesnica. Literarno pot je začela leta 2015, ko je izdala zbirko štiriinštiridesetih pesmi v prozi z naslovom Nahraniti kamen (Nakarmić kamień). S prvencem je doživela velik uspeh, saj je zanj prejela najpomembnejšo poljsko literarno nagrado nike. Žirija je svojo odločitev utemeljila takole: »Štiriinštirideset jezikovno natančno urejenih pesmi v prozi, ki so ostre kot nož, /.../ sestavlja vznemirljivo celoto in gradi prav tako natančno urejeno kompozicijo zbirke. Pesmi se povezujejo v zgodbo o vstopanju otroka – deklice – v svet ljudi in predmetov. O spoznavanju mej med različnimi načini bivanja in poskusih njihovega prestopanja. O čustvih in telesnosti, o izkušnji smrti drugega. To je mračna pripoved, polna nemira in vprašanj brez odgovorov, ki zajema grotesko in privide, nasilje v povsem dobesednem smislu in družinske konflikte. Avtorica je ustvarila nazoren, skoraj otipljiv otroški svet, v katerem ni /.../ najmanjše sence sentimentalnosti. To je knjiga, ki po branju zelo dolgo ostane z nami.«
Med deseterico najperspektivnejših evropskih avtorjev leta 2017
Nowicka se je v okviru projekta Literary Europe Live, ki ga vodi združenje Literature Across Frontiers, uvrstila tudi med deseterico najperspektivnejših evropskih avtorjev leta 2017. Pesmi iz njene zbirke so bile doslej prevedene v angleščino, nemščino, ruščino, češčino in estonščino, tem jezikom pa se bo zdaj pridružila še slovenščina.
Prevod in spremna beseda je delo Janža Snoja (1993), magistra primerjalne književnosti in literarne teorije ter polonistike. Trenutno je mladi raziskovalec na Oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, v doktorski disertaciji pa se bo ukvarjal s slovenskimi prevodi poljske književnosti od konca druge svetovne vojne do sodobnosti. Doslej je prevedel šest pesmi Bronke Nowicke, kratko zgodbo Miecysława Malińskega Četrti kralj, znanstveni članek Bożene Ostromęcke- Frączak Kam je namenjena poljščina in knjigo Stefana Swieżawskega Novo branje Tomaža Akvinskega.
Edith Södergran: Peš sem romala skozi osončja
Nada Grošelj je prevedla poezijo Edith Södergran.
Švedsko govoreča finska pesnica Edith Irene Södergran (1892–1923) sodi med ustvarjalce, ki so utrli pot lirskemu modernizmu v Skandinaviji. Na Švedskem ni cenjena zgolj kot ena prvih modernistk in modernistov v švedski književnosti, temveč tudi kot ena največjih modernih pesnic in pesnikov; njeno delo še vedno navdihuje švedsko liriko. Nanjo so vplivali francoski simbolizem, nemški ekspresionizem in ruski futurizem.
Svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Dikter (Pesmi) je izdala leta 1916, pri 24 letih; v letih 1918–1930 so sledile tri osrednje zbirke Septemberlyran (Septembrska lira), Rosenaltaret (Rožni oltar) in Framtidens skugga (Senca prihodnosti), leta 1925, po njeni smrti, pa je izšla še zbirka Landet som icke är (Dežela, ki je ni) s pesmimi, izločenimi iz prejšnjih zbirk. Že v prvi zbirki je uporabljala prosti verz in upesnjevala svoje intenzivno doživljanje narave; v Septembrski liri je vpeljala vizionarstvo, ki ga je razvila pod Nietzschejevim vplivom, vendar se je vedno vračala k naravi in religiozni duhovnosti. Doslej sta bili prevedeni v slovenščino samo dve njeni pesmi, Upanje in Odločitev (prev. Lena Holmqvist, 1990).
Prevod in spremna beseda sta delo Nade Grošelj.
Foto: Lucijan Bratuš