Preden reka Nadiža jugozahodno od Kobarida prečka državno mejo in se požene proti Furlanski nižini, naredi velik ovinek. Pred milijoni let je bila njena pot krajša, saj je tekla bolj naravnost. Nekdanja in sedanja struga Nadiže oklepata 1.237 metrov visoko Mijo. Čeprav se po priljubljenosti ne more kosati s sosednjim, štiristo metrov višjim Matajurjem, je izlet po njeni krožni poti zanimiv in vreden truda.

Mija leži na slovensko-italijanski meji zahodno od Matajurja. Vrhova sta oddaljena le dobre štiri kilometre. Po dolini med njima teče Nadiža, ob njej vijuga cesta, med prvo in drugo svetovno vojno pa je šla tam tudi ozkotirna železnica, ki je povezovala Čedad in Kobarid.

Prvo naselje na italijanski strani meje je obcestna vas Štupica (Stupizza). V njej se začne več planinskih poti. Pot na Mijo ima številko 754 in gre od hiš naravnost do brvi čez Nadižo. Na drugi strani reke je tabla z zemljevidom. Tudi v slovenščini lahko preberemo, da Mija na tej strani strmo...